Search
sl-SIen-GB

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva
0 281

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani.

Spoštovani!

Vabimo vas na Okroglo mizo ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva, v katerem je Zbornik prispevkov letošnjega 30. Sedlarjevega srečanja.

Okrogla miza bo v torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Na okrogli mizi se bomo spomnili tematik Sedlarjevega srečanja z naslovom Razvojni trajnostni projekti - primeri dobrih praks za mesta in podeželje, ki je bilo 31. maja 2019 v Fužinskem gradu – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Predstavili bomo zaključne ugotovitve srečanja, ki smo jih v juniju poslali na MOP, MK, občine in druge ustanove.

Na voljo bodo tudi revije Urbani izziv.

Več v vabilu.

Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni!

Organizacijski odbor 30. Sedlarjevega srečanja DUPPS in
uredništvo revije Urbani izziv, strokovna izdaja  

Prenos datotek

Hrup v okolju in zdravje

Slika: Hrup v okolju in zdravje
0 582

Hrup v okolju in zdravje

Predavanje Sonje Jeram

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Sonja Jeram bo predstavlia tematiko hrupa v okolju in pomen dobrega zvočnega okolja v bivalnem prostoru. Predstavila bo stališča Svetovne zdravstevne organizacije in Evropske komisije ter vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri pripravi mnenj povezanih z načrti za rabo prostora in operativnih programov varstva pred hrupom. Govorila bo tudi o stanju obremenjenosti okolja s hrupom prometa, industrije, gostinskih lokalov in vetrnih elektrarn ter izpostavila posamezne primere. Kot protiutež obremenjenosti okolja s hrupom bo opisala vlogo mirnih območij v urbanem okolju.

Okoljski hrup ima na zdravje in počutje ljudi več vplivov. Zelo glasni zvoki lahko že v krajšem času povzročijo začasne ali trajne okvare sluha. Vendar taki zvoki v bivalnem okolju niso pogosto prisotni. Vedno več je znanstvenih dokazov o negativnih vplivih hrupa, ki je v okolju stalno prisoten, tudi če ne dosega visokih intenzitet. Na ta hrup se sicer mnogi hitro navadijo in ga sprejmejo kot del vsakdanjega življenja. Kljub temu se vplivi na zdravje dolgoročno odražajo v boleznih srca in ožilja. Ocenjeno je, da je v državah zahodne Evrope izgubljenih več kot milijon zdravih let življena zaradi vznemirjenosti, motenj spanja, bolezni srca in ožilja, šumenja v ušesih in kognitivnih motenj pri otrocih. Podatki kažejo na resnost vplivov, ki jih ne smemo spregledati.

Sonja Jeram je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. Dr. Jeramova je doktorirala iz biologije na Univerzi v Ljubljani na področju nevrofiziologije pri zvočni komunikaciji žuželk. S svojim delom je nadaljevala na področju kemijske varnosti in sodelovala kot gostujoča znanstvenica v Evropskem centru za validacijo alternativnih metod (JRC, Ispra). Za njeno izjemno delo na področju alternativnih strategij za zmanjšanje rabe živali v poskusih, je prejela nagrado Fundacije Doerenkamp-Zbinden. Zadnjih deset let dela na področju okoljskega hrupa in zdravja tudi v sklopu evropskih projektov Obzorje 2020.


Predavanje se izvaja v okviru projekta »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva«


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Slika: Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija
0 438

Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Predavanje Irine Irbitskaye

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 01. oktober 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Irina Irbiskaya bo razpravljala o pristopu za ohranjanje kulturne dediščine v Republiki Moldaviji, ki temelji na ukladih. T.i. uklad je trajen način življenja oz. dejavnosti, ki se odraža v prostoru. Načini, na katere se ukladi pojavljajo v mestu, se razlikujejo glede na velikost in vlogo mesta (npr. glavno mesto, regionalno upravno središče ali majhno mesto). Uklad opredeljujejo prevladujoča družinska kultura, odnos do okolice, način, kako se ljudje, ki pripadajo ukladu, zavedajo svoje preteklosti in gradijo svojo prihodnost, kako dojemajo svoje otroke, v kakšnem odnosu so s svojim ozemljem in sosedi, kako ravnajo s svojo in tujo lastnino, kako delajo ter preživljajo svoj prosti čas.

Pristop za ohranjanje kulturne dediščine, temelji na ukladih in je zasnovan v poročilu, ki ga je pripravila za Agencijo za inšpekcijo in restavriranje spomenikov Moldavije. Podpira ga UNDP Moldavija v okviru programa »Russian Experts on Demand«.

Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra za urbane kompetence na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) s specialističnimi znanji na področju stanovanjskih projektov in izboljševanja pristopov k urbanističnemu razvoju in načrtovanju. Je soustanoviteljica mednarodnega projekta Doktor Gorodov.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

Več informacij na info@uirs.si.

Fotografska razstava Secesijski motivi na ljubljanskih hišah

Slika: Fotografska razstava Secesijski motivi na ljubljanskih hišah
0 736

Fotografska razstava Secesijski motivi na ljubljanskih hišah

Obnovljena secesijska dediščina s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana v okviru programa Ljubljana – moje mesto (LMM)

Fotografska razstava v prostorih knjižnica UIRS od 11.06. - 30.08. 2019

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS od 11.06. - 30.08. 2019

Fotografska razstava Blaža Župančiča prikazuje nekatere najbolj zanimive secesijske motive z ljubljanskih secesijskih hiš. Ne enem mestu si tako lahko ogledamo očem včasih zakrite ali manj znane značilnosti secesijske arhitekture: motive iz narave ali ljudske umetnosti, maske, človeške in živalske like, napise itd. Vidimo lahko tudi, kako je secesija na fasade in v notranjščine hiš uvajala nove materiale, kot so železo, steklo in keramika. Razstava je uvod v vrsto drugih dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenila podobo mest v Evropi in tudi drugod.

Mestna občina Ljubljana je v okviru programa Ljubljana – moje mesto (1991–2019) sofinancirala obnovo stavbnih lupin več kot 400 stavb, ki imajo status kulturnih spomenikov ali dediščine, med njimi tudi nekaterih secesijskih stavb, ki so dale mestu na prehodu iz 19. v 20. stoletje moderno podobo. Tedaj je bila v secesijskem slogu zgrajena povsem nova mestna četrt med starim mestnim jedrom in železniško postajo, ki ji danes pravimo secesijska Ljubljana.

fotograf: Blaž Zupančič

avtorica razstave: Polona Zupančič

Svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti v Ljubljani

Slika: Svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti v Ljubljani
0 697

Svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti v Ljubljani

Dogodki

Razne lokacije po Ljubljani od 6. do 16. junija 2019

od 6. do 16. junija 2019

10. junija praznujemo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenila podobo mest v Evropi in tudi izven nje. Na ta dan sta umrla Antoni Gaudi in Ödön Lechner, dva izmed najbolj karizmatičnih artnouveaujevskih arhitektov, ki sta na različnih koncih Evrope umetnost popeljala v novo stoletje. Zamisel o praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem madžarske revije Art Nouveau Magazine. Od tedaj vse aktivnosti ob svetovnem dnevu art nouveauja koordinirata mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana. V tednu okrog 10. junija v vseh partnerskih mestih mreže RANN potekajo najrazličnejši dogodki – razstave, predavanja, vodeni sprehodi po mestih in muzejskih zbirkah. Praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se pridružuje tudi Ljubljana, ki pripravlja vrsto dogodkov, s katerimi pomaga v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine.

Program je objavljen na spletni strani Mestne občine Ljubljana, prenos pa je možen tudi na koncu članka.

Prenos datotek

Program Ljubljana – moje mesto

Slika: Program Ljubljana – moje mesto
0 3205

Program Ljubljana – moje mesto

Obnove stavbnih lupin stavb s statusom kulturne dediščine

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri

brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri, brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Arhitekt in urbanist Karel Pollak bo predstavil program Ljubljana – moje mesto, ki se izvaja že od leta 1989 in vključuje izvajanje obnov stavbnih lupin spomeniško varstveno pomembnih stavb. Takrat se je mestna vlada Ljubljane v okviru priprav na Svetovni kongres oblikovalcev (ICSID 91) odločila, da bo namesto za običajni blišč ob takšnih prireditvah raje prispevala denar za izboljšanje urejenosti mesta - stavbnih pročelij, kasneje pa tudi javnih površin v starem delu mesta.

V osemdesetih letih je v Ljubljani sicer že potekala celovita »prenova«, v kateri je bilo obnovljenih nekaj stavb in pripravljeni so bili načrti za revitalizacijo območja Stare Ljubljane. Vendar pa je celovita prenova tedaj zastala zaradi družbenih sprememb in denacionalizacije, ukinitve sistemskih virov financiranja ter visoke cene prenove. 

Vzporedno je bil zasnovan program »Ljubljana - moje mesto«, pri katerem MOL sodeluje pri obnovi pročelij in streh. V okviru programa je dolga leta potekalo tudi urejanje javnih površin in njihovo prilagajanje za gibalno in drugače funkcionalno ovirane ljudi. To še poteka, vendar ne pod imenom LMM. 

Z obnavljanjem pročelij in streh, urejanjem odprtega mestnega prostora – trgov, ulic in nabrežij ter odpravljanjem arhitekturnih ovir sledi mesto Ljubljana razvojnim tokovom zahodnih evropskih mest - čeprav ne s celovito prenovo, ki je zaradi razdrobljenosti lastništva in pomanjkanja sistemskih sredstev v našem okolju praktično ni možno izvajati. Vseeno pa mesto z večjo stopnjo urejenosti postaja ne le bolj prijazno prebivalcem, temveč tudi privlačnejše za investicije, razvoj turizma, kongresno dejavnost idr. Raste pa tudi ozaveščenost o pomenu in vrednotah stavbne kulturne dediščine.

Arhitekt in urbanist Karel Pollak, zaposlen na Mestni občini Ljubljana na Oddelku za urejanje prostora že preko 20 let vodi projekt Ljubljana moje mesto in sodeluje pri mnogih drugih nalogah s področja urejanja in rabe javnih površin.

 Vljudno vabljeni na predstavitev in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Sodelovalno načrtovanje prostora

Slika: Sodelovalno načrtovanje prostora
0 4122

Sodelovalno načrtovanje prostora

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. januar 2019 ob 17.00 uri

Kljub vse večji podpori vključevanju prebivalcev v procese načrtovanja in urejanja prostora se zdi, da še vedno obstaja razkorak med željo po vključevanju javnosti in standardnimi posvetovalnimi procedurami, ki sledijo. Čas je za spremembe, ki bodo lokalne skupnosti postavile v središče načrtovanja in urejanja prostora. Predavanje bo predstavilo inovativne metode soustvarjanja (oz. sodelovalnega ustvarjanja krajev z močno identiteto) in njihove aplikacije na lokalnem nivoju. Kakšne možnosti bi se lahko pojavile, če bi prostor dejansko soustvarjali (in ne izvajali le konzultacij, ki so pogosto približek tokenizma)? Kako naj pripravljalne dejavnosti pripomorejo in podprejo urbanistično-oblikovalske dogodke? Kako lahko merimo njihov učinek v fazah sodelovalnega skupnostnega načrtovanja prostora, ki sledijo? Kakšna je najboljša praksa, ki je uporabna za pojasnitev stopnje bistvenih načrtovalskih in oblikovalskih znanj, ki jih moderator postopkov potrebuje (če sploh) na tovrstnih skupnostnih dogodkih?

Tematika je v kontekstu povečanega obsega participativnih in skupnostnih dogodkov v Evropi in po svetu zelo aktualna in vključuje uporabo različnih orodij in metod sodelovanja javnosti. Raziskava, ki jo bo predstavil predavatelj, prinaša pomemben pregled sestavnih delov in korakov participativnega procesa, njene ugotovitve pa bodo pomagale pri razumevanju in povečanju končnega učinka skupnostnih participativnih procesov. 

Dr. Husam AlWaer je urbanist z ozadjem v arhitekturi, urbanističnem načrtovanju in trajnosti, ki piše in govori o ustvarjanju boljših krajev. Je nagrajen avtor in kurator dogodkov, ki se osredotoča na vprašanja ustvarjanja mest in urbanistične prakse ter njihovih družbenih vplivov. Ukvarja se z izobraževanjem in moderiranjem dogodkov na državni in mednarodni ravni, ter je višji predavatelj na področju trajnostnega urbanega oblikovanja in vrednotenja na šoli za družbene vede Univerze v Dundeeju. Strastno se zanima za prihodnost trajnostnih krajev in mest, zlasti za razvoj novega razmišljanja o procesih in metodah za udejanjanje trajnostnega urbanizma ter načina njihovega izvajanja in upravljanja.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

Connecting Nature

Slika: Connecting Nature
0 514

Connecting Nature

Predstavitev projekta

V torek 2. oktobra je bila na Urbanističnem inštitutu RS predstavitev projekta Connecting Nature v sklopu izobraževanja EU projekta LUMAT - Ekosistemske storitve in orodja za participacijo.

Projekt koordira Trinity College Dublin. Connecting Nature je partnerstvo 31 organizacij med katerimi je tudi Urbanistični inštitut RS, ki sodelujejo z lokalnimi oblastmi, skupnostmi, industrijskimi partnerji, nevladnimi organizacijami in akademiki. Partnerstvo sodeluje s 16 evropskimi državami, Brazilijo, Kitajsko, Korejo in Kavkazom (Gruzija in Armenija), ki vlagajo v večmilijonsko izvedbo projektov, ki temeljijo na naravi, v mestnih okoljih. Merimo vpliv teh pobud na prilagajanje podnebnim spremembam, zdravje in dobro počutje, socialno kohezijo in trajnostni gospodarski razvoj v teh mestih. Inovativni ukrepi za pospeševanje zagona in rasti gospodarskih in socialnih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo naravnih rešitev in izdelkov, so sestavni del našega dela.


Connecting Nature

Slika: Connecting Nature
0 471

Connecting Nature

Hitri zmenki 3.

V okviru projekta Connectinh Nature je bil v septembru organiziran še tretji hitri zmenek (ang. Speed date") med predstavniki angleškega mesta Glasgow in Urbanističnim inštitutom RS.

Na zmenku so predstavniki Urbanističnega inštituta predstavili predstavnikom mesta Glasgow uporabo generativne spletne platforme, ki so jo razvili na inštitutu kot sklop orodij za pomoč pri izvajanju javne participacije v procesih urbanističnega načrtovanja. Generativno platformo pa se lahko uporabi tudi v drugih primerih javne participacije. Predstavniki mesta Glasgow so v orodjih, ki jih omogoča generativna spletna platforma videli možnosti za promocijo in zbiranje javnega mnenja o svojih projektih, ki jih izvajajo v okviru projekta Connectinh Nature.

Participativni proračun v Chicagu

Slika: Participativni proračun v Chicagu
0 6173

Participativni proračun v Chicagu

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 18. september 2018 ob 17.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 18. september 2018 ob 17.00 uri

Teresa Córdova bo razpravljala o participativnem proračunu (PB) v Chicagu in opisala vlogo Great Cities Institute (GCI) pri vodenju tega demokratičnega procesa določanja javne porabe. Predstavila bo zgodovino participativnega proračunskega načrtovanja in opisala proces in partnerstva potrebna za oblikovanje uspešnega procesa. Razpravljala bo tudi o izzivih PB in strategijah za njihovo premagovanje.

Sodelovanje pri PB je demokratičen proces, v katerem se člani skupnosti neposredno odločijo, kako porabiti del javnega proračuna. Ljudem ponuja temeljito drugačen način sodelovanja z vlado. Združeni narodi PB promovirajo kot najboljšo prakso demokratičnega upravljanja. Februarja 2012 je GCI sodeloval s Projektom PB in široko koalicijo mestnih svetnikov, mestnih institucij in organizacij, ki se ukvarjajo s skupnostjo, za zagon PB Chicago. PB Chicago želi izvajati in razširiti procese PB in neposredno demokracijo v Chicagu. GCI je vodilni univerzitetni partner PB Chicago, ki je odgovoren za zagotavljanje splošnega vodenja projektov, angažiranja skupnosti in vrednotenja. Od leta 2012 je PB Chicago vključil več kot 13.000 prebivalcev v dvanajstih različnih skupnostih, ki se neposredno odločajo, kako porabiti več kot 18 milijonov javnih sredstev.

Teresa Córdova je direktorica Great Cities Institute (GCI) na univerzi v Illinoisu v Chicagu. Je tudi profesorica za urbanistično načrtovanje in politiko na Visoki šoli za urbanistično načrtovanje in javne zadeve (CUPPA) in oddelkov za sociologijo, spol in ženske študije UIC ter latinskoameriške študije. Prof. Córdova je doktorirala iz sociologije na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Prejela je več priznanj za akademske dosežke in vodenje, vključno s priznavanjem njene vloge pri načrtovanju infrastrukture ter razvojem malega podjetniškega inkubatorja in komercialne kuhinje.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.



RSS

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top