Search
sl-SIen-GB

Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem

Slika: Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem
0 19

Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. novembra 2017 ob 17.00 uri,

brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Jieming Zhu, Univerzitetni profesor na oddelku za prostorsko načrtovanje, Tongji Univerza, Šanghaj, Kitajska

Velja prepričanje, da mesta oblikuje socioekonomski sistem in ne planiranje, čeprav načrtovanje namenske rabe lahko oblikuje urbano prostorsko strukturo. Tranzicijska ekonomija in reforme na Kitajskem so od leta 1978 nudile priložnost za preoblikovanje urbanističnega načrtovanja. Bolj ali manj je planiranje postalo orodje v rokah lokalnega razvoja s ciljem lokalne rasti. Urbanistično načrtovanje bi moralo promovirati ekonomski razvoj poleg socialne nepristranskosti in okoljske odgovornosti. Namen razvojnega planiranja je, da postane planiranje nujno za urbani razvoj in bi imelo učinke na urbano formiranje in razvoj prostora na Kitajskem. S pomočjo urbanega marketinga in mobiliziranja virov se gradi prepotrebna infrastruktura in vzpostavlja tržna usmerjenost. Dolgoročno si mora načrtovanje namenske rabe prostora zagotoviti svojo zakonsko vlogo v urbanizaciji.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.
Več informacij na info@uirs.si.

'Doma Kultury'

Slika: 'Doma Kultury'
0 72

'Doma Kultury'

Regeneracija sovjetskih socio-kulturnih centrov v nova urbana vozlišča

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 28. november 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Preoblikovanje socialne in kulturne infrastrukture, ki je bila vzpostavljena v času socialistične Sovjetske zveze, v lokalne centre, ki ustrezajo potrebam sodobne družbe, je ena od pomembnih tem sodobnega urbanističnega načrtovanja v Rusiji. Vključuje različne dejavnosti, kot je preoblikovanje introvertiranih območij šol in vrtcev v sosedska središča; preporod celotnega življenja dela mesta s preoblikovanjem t.i. domov kulture; izboljšanje raznolikosti in kakovosti socialnih storitev ter kakovosti mestnega okolja ob zmanjševanju obremenitev občinskega proračuna s privabljanjem kakovostnih naložb v mestne predele. Predavanje bo predstavilo metodo evolucijskega preoblikovanja urbanega okolja s socialnim in prostorskim preoblikovanjem domov kulture, ki so prvotno bili kulturna in izobraževalna središča, ki jih je sovjetska država zagotovljala v naseljih ali mestih. Glavni cilj predlaganega pristopa je ohraniti tradicije, ki obstajajo na območjih domov kulture, hkrati pa dodati novo identiteto in vnesti inovativnost. Predavateljica bo pojasnila, kako izvesti popis tradicionalnih elementov obstoječega doma kulture z opisovanjem načina njegovega delovanja, povezanosti z okolico, odnosa do preteklosti in prihodnosti. Diskutirala bo o določanju novih programov in možnostih fizičnih razširitev. Za vse faze poteka projekta (zaznova, izvajanje, uporaba in prilagajanje) bo predstavila finančne in upravljavske modele, ki se prilagajajo glede na razmere rastočega ali usihajočega gospodarstva.


Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra urbane kompetenčnosti Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) specializirana za  stanovanjske projekte ter izboljšave na področju razvoja in načrtovanja mest. Je soustanoviteljica in vodilni arhitekt Platforme, strateškega svetovalnega in konceptualnega urada za prostorsko in arhitekturno oblikovanje.


Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 68

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu

Slika: Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu
0 514

Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu

Johannesburg in Cape Town

Nico Kotze

27. junij 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Večji del 20. stoletja politika apartheida močno vpliva na fizične, socialne in ekonomske krajine urbanih in podeželskih območij v Južni Afriki. Črnske, indijske in mešane rasne skupine prebivalstva so večinoma preselili iz osrednjih poslovnih con urbanih središč, saj so bile te v domeni belcev. Odprava takšne politike v letu 1986 je privedla do sprejetja načela, po katerem lahko črnsko prebivalstvo stalno prebiva v južnoafriških mestih. Celoten proces družbenega prestrukturiranja se je začel 30. junija 1991 z razveljavitvijo zakona o skupinskih območij in se je pospešil po prvih nerasnih volitvah v Južni Afriki, ki so potekale aprila 1994. Ker predstavljajo v južnoafriških mestih kulturno identiteto le nekateri spomeniki, pa tudi zaradi razvoja primestnih nakupovalnih središč, je trend priseljevanja v mestna središča začel upadati. V mnogih večjih urbanih središčih v Južni Afriki je bilo kar nekaj poskusov, ki so jih izvedle lokalne oblasti in zasebni sektor, da bi oživili mestna središča v državi. Šestindvajset let po razveljavitvi zakona o skupnih območjih se zdi, da je bilo mesto Cape Town še najbolj učinkovito pri spopadanju z novimi zahtevami za mestne spremembe in prenovo v poapartheidskem odobju Južne Afrike.

Nico Kotze, predavatelj urbane geografije na oddelku za geografijo, okoljsko upravljanje in energetiko Univerze v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, bo predstavil vpliv apartheida in obdobja po njem na razvoj in prenovo južnoafriških mest (s posebnim poudarkom na Johannesburgu in Cape Townu).

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje

Slika: Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje
0 639

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje

Analiza socialne donosnosti naložb na primeru Plymouth, Velika Britanija

Stefania Ragozino

23. maj 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje
Analiza socialne donosnosti naložb na primeru Plymouth, Velika Britanija

23. maj 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Prenos datotek

Plečnikove ureditve odprtega prostora

Slika: Plečnikove ureditve odprtega prostora
0 219

Plečnikove ureditve odprtega prostora

Darja Pergovnik

Darja Pergovnik

17. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Plečnik in krajinsko arhitekturne ureditve v Ljubljani

17. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg

Slika: Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg
0 131

Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg

Richard Sendi in Barbara Černič Mali

3. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Kako funkcionira in kakšna so stališča ključnih državnih inštitucij o njem?

3. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi

Slika: Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi
0 106

Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi

Marta Santos Silva

4. maj 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predstavitev vmesnih rezultatov EU projekta TENLAW

4. maj 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator: Richard Sendi

Urbanistični terminološki slovar

Slika: Urbanistični terminološki slovar
0 98

Urbanistični terminološki slovar

Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič

x. x 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predstavitev in pogovor

x. x 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Ruska mesta

Slika: Ruska mesta
0 53

Ruska mesta

Olga Krassovskaya

12. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Pretekla in sodobna urbanistična teorija in praksa

12. april 2016 ob 17.00/strong>

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

RSS

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

NOVIČNIK

Bi bili radi obveščeni o novicah
in delu Urbanističnega inštituta RS?

Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Loading
Copyright 2017 by UIRS
Back To Top