Search
sl-SIen-GB

Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem

Slika: Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem
0 19

Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. novembra 2017 ob 17.00 uri,

brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Jieming Zhu, Univerzitetni profesor na oddelku za prostorsko načrtovanje, Tongji Univerza, Šanghaj, Kitajska

Velja prepričanje, da mesta oblikuje socioekonomski sistem in ne planiranje, čeprav načrtovanje namenske rabe lahko oblikuje urbano prostorsko strukturo. Tranzicijska ekonomija in reforme na Kitajskem so od leta 1978 nudile priložnost za preoblikovanje urbanističnega načrtovanja. Bolj ali manj je planiranje postalo orodje v rokah lokalnega razvoja s ciljem lokalne rasti. Urbanistično načrtovanje bi moralo promovirati ekonomski razvoj poleg socialne nepristranskosti in okoljske odgovornosti. Namen razvojnega planiranja je, da postane planiranje nujno za urbani razvoj in bi imelo učinke na urbano formiranje in razvoj prostora na Kitajskem. S pomočjo urbanega marketinga in mobiliziranja virov se gradi prepotrebna infrastruktura in vzpostavlja tržna usmerjenost. Dolgoročno si mora načrtovanje namenske rabe prostora zagotoviti svojo zakonsko vlogo v urbanizaciji.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.
Več informacij na info@uirs.si.

Priznanje Maks Fabiani

Slika: Priznanje Maks Fabiani
0 19

Priznanje Maks Fabiani

Urbanistični terminološki slovar prejemnik urbanističnega priznanja

Urbanistični terminološki slovar, prejemnik letošnjega priznanja Maks Fabianije delo Urbanističnega Inštituta RS v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji so Breda MiheličMarjeta Humar in Matej NikšičNagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja pa je žirija letos prisodila projektu Nordijski center Planica

Vsa prispela dela so bila kakovostna, inovativna in so dokazovala širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev tako pri načrtih in njihovih realizacijah kot tudi pri študijskih delih in publicistiki, so zapisali člani žirije Mojca Šašek Divjak, Jelka Hudoklin, Peter Bassin in Andrej Pogačnik. 

Nagrado in priznanji, ki jih podeljuje Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor, bodo podelili v soboto na gradu v Štanjelu, kjer bo na ogled tudi razstava vseh prispelih del.


'Doma Kultury'

Slika: 'Doma Kultury'
0 72

'Doma Kultury'

Regeneracija sovjetskih socio-kulturnih centrov v nova urbana vozlišča

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 28. november 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Preoblikovanje socialne in kulturne infrastrukture, ki je bila vzpostavljena v času socialistične Sovjetske zveze, v lokalne centre, ki ustrezajo potrebam sodobne družbe, je ena od pomembnih tem sodobnega urbanističnega načrtovanja v Rusiji. Vključuje različne dejavnosti, kot je preoblikovanje introvertiranih območij šol in vrtcev v sosedska središča; preporod celotnega življenja dela mesta s preoblikovanjem t.i. domov kulture; izboljšanje raznolikosti in kakovosti socialnih storitev ter kakovosti mestnega okolja ob zmanjševanju obremenitev občinskega proračuna s privabljanjem kakovostnih naložb v mestne predele. Predavanje bo predstavilo metodo evolucijskega preoblikovanja urbanega okolja s socialnim in prostorskim preoblikovanjem domov kulture, ki so prvotno bili kulturna in izobraževalna središča, ki jih je sovjetska država zagotovljala v naseljih ali mestih. Glavni cilj predlaganega pristopa je ohraniti tradicije, ki obstajajo na območjih domov kulture, hkrati pa dodati novo identiteto in vnesti inovativnost. Predavateljica bo pojasnila, kako izvesti popis tradicionalnih elementov obstoječega doma kulture z opisovanjem načina njegovega delovanja, povezanosti z okolico, odnosa do preteklosti in prihodnosti. Diskutirala bo o določanju novih programov in možnostih fizičnih razširitev. Za vse faze poteka projekta (zaznova, izvajanje, uporaba in prilagajanje) bo predstavila finančne in upravljavske modele, ki se prilagajajo glede na razmere rastočega ali usihajočega gospodarstva.


Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra urbane kompetenčnosti Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) specializirana za  stanovanjske projekte ter izboljšave na področju razvoja in načrtovanja mest. Je soustanoviteljica in vodilni arhitekt Platforme, strateškega svetovalnega in konceptualnega urada za prostorsko in arhitekturno oblikovanje.


Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 68

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 407

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

http://architectuul.com

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.
Več informacij na info@uirs.si.


Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​
0 216

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo okrogla miza potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Uredništvo revije Urbani izziv sporoča, da je izšla letošnja strokovna izdaja revije Urbani izziv. Revija obsega 170 strani, vsebina pa se nanaša na urejanje ter načrtovanje prostora v Sloveniji. Tudi letos smo številko še dodatno obogatili s prispevki 28. Sedlarjevega srečanja. Tema srečanja in s tem tudi objavljenih člankov v strokovni izdaji je Urbana regeneracija.

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri okrogla miza na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže). Na njej bo čas za nadaljevanje razprave s Sedlarjevega srečanja.

Za kazalo vsebine nove številke kliknite tukaj.


Če želite publikacijo prejeti, izpolnite naročilnico in jo pošljite po elektronski pošti na naslov: urbani.izziv-strokovni@uirs.siNaročilnica je dostopna tukaj (kliknite). Cena enega izvoda je 5 evrov. Nakup je možen tudi v knjižnici Urbanističnega inštituta RS.

Vse druge informacije najdete na slovenski različici spletne strani revije, v menu-ju strokovne izdaje: http://urbani-izziv.uirs.si

Uredništvo revije


Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Slika: Najboljše ljubljansko otroško igrišče
0 137

Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Po izboru bralcev časnika Dnevnik

Ljubljana, 12.10.2017

Povezava do članka


Najboljše otroško igrišče je po mnenju bralcev Dnevnika v Severnem mestnem parku.

Šest otroških igrišč se je v Dnevnikovi akciji potegovalo za naslov najboljšega otroškega igrišča v mestu. Bralci so naziv podelili igrišču v Severnem mestnem parku, kjer ladja, zasidrana ob svetilniku, spominja na poletne obmorske vragolije.

Povezava do članka

Med glasovanjem je bilo igrišče predstavljeno v tem članku.


Razstava Humana mesta / Human cities

Slika: Razstava Humana mesta / Human cities
0 123

Razstava Humana mesta / Human cities

Razstava podaljšana do 30. novembra 2017

17. julij – 30. november 2017

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana 


Javni prostori za lokalno življenje / Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

Urbanistični inštitut skupaj s partnerji evropskega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta / Human Cities_Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) vabi na ogled potujoče razstave, ki predstavlja eno izmed osmih t.i. »dopolnjevanih/work in progress« razstav. Te nastajajo v obdobju 2015-2018 in so bile/bodo na ogled v osmih evropskih mestih.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. Zajema pregled dobrih praks lokalnih civilnih iniciativ iz evropskih partnerskih mest. Celoten pregled je dostopen v spletnem arhivu na povezavi http://humancities.eu/casestudies/. Ljubljanska razstava izpostavlja izbrane primere skozi t. i. skupne vrednote Humanih mest, ki bogatijo in zagotavljajo kakovost bivanja v javnem prostoru. Poseben poudarek je na vrednotah, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij in jih povezujejo v njihovih prizadevanjih za boljše mestne javne prostore.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. 

FABIANI : PLEČNIK

Slika: FABIANI : PLEČNIK
0 130

FABIANI : PLEČNIK

UIRS in Četrtna skupnost Trnovo vabita na predvajanje dokumentarnega filma

26. september 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana







Maks Fabiani in Jože Plečnik - dva mojstra, dve osebnosti, oba arhitekta in tudi tekmeca - a njuni zgodbi sta se neprestano prepletali.  Kako sta bili njuni življenji povezani ali nepovezani, bo razkril dokumentarni film

FABIANI : PLEČNIK

(Amir Muratović, RTV Slovenija 2006/2008)


  

Maks Fabiani in Jože Plečnik, najpomembnejša slovenska arhitekta, sta bila tekmeca. Dokumentarni film odstira, kako pogosto sta se prepletali njuni zgodbi. Išče slogovne primerjave med njunimi deli ter opozarja, v kolikšni meri sta se zgledovala drug po drugem, kdaj sta si prevzemala posle, hkrati pa priča o medsebojnem spoštovanju. Danes govorimo o Plečnikovi Ljubljani , čeprav je na Plečnika močno vplival Maks Fabiani z urbanističnim načrtom iz leta 1895. Srečala sta se v ateljeju pri Ottu Wagnerju, na natečaju za Gutenbergov spomenik na Dunaju sta prejela enakovredno nagrado, a naročilo je dobil Fabiani. Plečnik mu je vrnil s prelomno Zacherlovo palačo. Fabiani je bil svetovalec Franca Ferdinanda in profesor na dunajski tehniški univerzi. Plečnikova profesura pa je bila pri prestolonasledniku trikrat zavrnjena in za to je krivil Fabianija. Na stara leta sta bila spet prijatelja. Ob čaši vina sta se dogovorila za nekrolog. Spisal ga je Fabiani leta 1958, leto dni po Plečnikovi smrti.



Vabimo vas, da se nam pridružite na filmski projekciji:


                          v torek, 26. septembra 2017, ob 17.00

                             v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije,

                           Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

                     


Razstava Humana mesta / Human cities

Slika: Razstava Humana mesta / Human cities
0 474

Razstava Humana mesta / Human cities

Javni prostori za lokalno življenje / Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

17. julij – 30. september 2017

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana 

Urbanistični inštitut skupaj s partnerji evropskega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta / Human Cities_Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) vabi na ogled potujoče razstave, ki predstavlja eno izmed osmih t.i. »dopolnjevanih/work in progress« razstav. Te nastajajo v obdobju 2015-2018 in so bile/bodo na ogled v osmih evropskih mestih.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. Zajema pregled dobrih praks lokalnih civilnih iniciativ iz evropskih partnerskih mest. Celoten pregled je dostopen v spletnem arhivu na povezavi http://humancities.eu/casestudies/. Ljubljanska razstava izpostavlja izbrane primere skozi t. i. skupne vrednote Humanih mest, ki bogatijo in zagotavljajo kakovost bivanja v javnem prostoru. Poseben poudarek je na vrednotah, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij in jih povezujejo v njihovih prizadevanjih za boljše mestne javne prostore.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. 

Prenos datotek

Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau

Slika: Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau
0 562

Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau

10. junij 2017

Art Nouveau je gibanje, ki se je na prehodu iz 19. v 20. pojavilo v vsej zahodni Evropi. Na območju Podonavja naletimo na njegove številne pojavne oblike, od dekorativne umetnosti, do arhitekturnih stvaritev. V urbanem okolju so najbolj vidni elementi dunajske secesije, ki je bila konec 19. stoletja na tem območju prevladujoča. Številni biseri secesijske arhitekture, dekorativne umetnosti in uporabne umetnosti so neraziskani, njihov potencial za urbani in turistični razvoj pa še ni izkoriščen. Tega problema se zavedamo projektni partnerji iz držav Podonavske regije, ki bomo izdelali metode in pristop za vrednotenje in ohranjanje secesijske dediščine na različnih nivojih in področjih. Na Urbanističnem inštitutu RS smo v letu 2017 pričeli izvajati projekt Art Nouveau Danube. Projekt se izvaja ob podpori Transnacionalnega programa Interreg Podonavje 2014 - 2020. 

Informacije: vlasta.vodeb@uirs.si

Več o Art Nouveau in program praznovanja

 V Ljubljani si lahko v soboto ob 17:00 ogledate vodeni ogled “Ljubljanske kavarne okoli leta 1900”, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje… več na spletni strani MAO

LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije

Slika: LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
0 350

LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije

2. junij 2017

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je letos gostil 28. Sedlarjevo srečanje, ki ga letno organizira Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Srečanja se je udeležilo okoli 100 strokovnjakov s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja. Letošnji dogodek je bil posvečen aktualni urbanistični temi urbane regeneracije s katero so želeli odpreti razpravo in osvetliti predloge za učinkovito prenovo in urbano regeneracijo v Sloveniji. V sklopu strokovnih predavanju je Boštjan Cotič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije predstavil projekt LUMAT, ki se ukvarja s celovitim upravljanjem funkcionalnih urbanih območij z vidika trajnostne rabe prostora tudi v Sloveniji. 

Povezava

Foto: Ministrstvo za okolje in prostor in UIRS o projektu LUMAT/ The Ministry of the environment and spatial planning and the UIRS about the LUMAT project

Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT

Slika: Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT
0 76

Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT

16. maj 2017

Urbanistični inštitut RS


V okviru evropskega projekta LUMAT, ki ga finančno podpira program Osrednje Evrope, je bil v Sloveniji  med 16. in 18. 5. 2017 organiziran sestanek med vodilnim partnerjem in slovenskimi partnerji projekta LUMAT, Urbanističnim inštitutom RS, Ministrstvom za okolje in prostor in Mestno občino Kranj. Projekt LUMAT naslavlja problematiko nesistematičnega upravljanja degradiranih urbanih območij in poslovnih con. Namen sestanka je bil natančneje predstaviti pilotne aktivnosti pilotnega partnerja mesta Kranj.

Prvi dan je bil sestanek organiziran na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije v Ljubljani. Osrednja tema sestanka je bila namenjena predstavitvi pričakovanih rezultatov projekta LUMAT, ki bi bili uporabni za Slovenijo. Naslednji dan je bil organiziran sestanek s pomembnim deležnikom za izvajanje rezultatov projekta LUMAT v Kranju, Regionalno razvojno agencijo Gorenjske regije - BSC Kranj in terenskemu ogledu pilotnega območja v Kranju. Zadnji dan smo si v Ljubljani ogledali uspešne in manj uspešne primere urbane prenove.

Povezava

Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje

Slika: Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje
0 96

Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje

Večdnevni mednarodni dogodek

23. - 26. maja 2017

Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana

Urbanistični inštitut Republike Slovenije od 23.-26. 5. 2017 skupaj s partnerji gosti večdnevni mednarodni dogodek, ki naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Osrednja tema je prepoznavanje skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij in prijave na: http://humancities.uirs.si/sl-si/   

Povezava

Razstava Plečnikovo Trnovo

Slika: Razstava Plečnikovo Trnovo
0 129

Razstava Plečnikovo Trnovo

1. juniij - 31. december 2017, Urbanistični inštitut RS, pasaža

Leta 2017 mineva šestdeset let od smrti Jožeta Plečnika, velikega slovenskega arhitekta, enega od največjih arhitektov prve polovice dvajsetega stoletja, ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu, ki je »arhitekturo dvignil v višave našega, vse umetnosti zaobjemajočega Parnasa« (M. Mušič, 1986).

Plečnik se je rodil v Ljubljani, v Ljubljani je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1888 je nadaljeval študij v Gradcu in nato na Dunaju. Po končanem študiju je več kot dvajset let delal na Dunaju in kasneje v Pragi, kjer je ustvaril veličasten opus, ki ga je uvrstil med ključne osebnosti zgodnje moderne arhitekture. V rodno Ljubljano se je vrnil šele leta 1921, ko je dobil vabilo, da prevzame mesto profesorja na novoustanovljeni šoli za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Naselil se je v Trnovem, kjer si je dom uredil v stari predmestni trnovski hiši na Karunovi, ki jo je preuredil po svojih načrtih in v njej živel do svoje smrti. V obdobju do druge svetovne vojne je Trnovo preoblikoval v eno najlepših ljubljanskih četrti.

Fotografska razstava prikazuje Plečnikov opus v trnovski četrti: njegovo hišo, preurejeno v muzej, Trnovski most pred trnovsko cerkvijo in preurejeno strugo Gradaščice s Petelinjo brvjo, nabrežje Ljubljanice v Trnovskem pristanu, preoblikovano Zoisovo cesto s spomenikom Žigi Zoisu v obliki piramide ter Levstikov trg z Marijinim znamenjem ob Šentjakobski cerkvi na drugi strani Ljubljanice.

Foto: © Dokumentacija MGML/Plečnikova hiša​

RSS

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

NOVIČNIK

Bi bili radi obveščeni o novicah
in delu Urbanističnega inštituta RS?

Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Loading
Copyright 2017 by UIRS
Back To Top