Urbane simulacije

Simulacije urbanega razvoja predstavljajo integracijo operativnih kvantitativnih (analitičnih) metod ocenjevanja učinkov in posledic.

Razvoj novih urbanih območij zahteva kompleksno opremljanje z gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Z namenom, da bo le-ta pripeljana v pravem času in na pravo mesto, so potrebne podrobne »napovedi« bodoče rasti prebivalstva in gradnje stanovanj na lokalni – mikro ravni. Za dosego tega cilja so bile razvite številne tehnike. Klasično se eksogene regionalne napovedi agregata novih stanovanjskih enot disagregirajo na posamezne planske cone z namenom, da se bi v naslednjem koraku na osnovi pričakovane strukture velikosti gospodinjstev izračunalo število bodočih gospodinjstev po planskih conah.

V preteklosti je s tovrstnimi modeli, ne glede na relativno dobro metodološko podlago, bilo v sami praksi veliko problemov: nerazpoložljivost ustreznih podatkov, kompleksnost izračunov in zapletenost uporabniških vmesnikov.

Ti problemi so neposredno preseženi s geografskimi informacijskimi sistemi, ki so posebno učinkoviti ravno za shranjevanje, obdelavo in prikazovanje prostorskih podatkov. Posebej sedaj splošno dostopna namizna programska oprema za geografske informacijske sisteme omogoča razvoj robustne, fleksibilne in pregledne metodologije prostorskega analiziranja in napovedovanja prostorskih fenomenov. V napovedni model se lahko poleg GIS ogrodja povežejo tudi internetne tehnologije ter nove tehnologije za vizualizacijo.

Zadnji teoretični in metodološki dosežek na področju urbanega modeliranja je povezava geosimulacije z mikrosimulacijskim pristopom. Za različne entitete geosimulacijskega modela se modelira njihovo individualno obnašanje, na primer, vsako gospodinjstvo je lahko opisano z preferencami za izbor lokacije stanovanja na osnovi svojih individualnih lastnosti kot tudi lastnosti potencialnega okoliša (Geosimulation: object-based modelling of urban phenomena: editorial, 2004).

Po drugi strani pa se v praksi uspešno uporabljajo tudi preglednejši in preprostejši modeli za to področje, kot je na primer za mesto Melbourn v Avstraliji (City of Melbourne Population & Dwelling Forecasts 2001 – 2016, Melborne 2003). Napovedni model prebivalstva po malih prostorskih območjih izhaja iz obstoječe spolno starostne strukture prebivalstva in strukture gospodinjstev, spremembe pa se ocenijo na osnovi razvojnih aktivnosti (novogradnja), dolgoročnih napovedih trga in demografskih karakteristik mesta (koeficienti rodnosti, migracijski koeficienti, napovedane povprečne velikosti gospodinjstev).

Tuja mesta ponavadi projekcije prebivalstva po malih območjih (volilni okoliši, planske cone, okraji) tudi periodično uradno objavljajo. Nekatera mesta, predvsem v Združenih državah Amerike, tudi na internetu.

Projekti








       
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana; Don't click, unless you are certain! tel.: (01)420-13-10, e-pošta: info@uirs.si