Search
sl-SIen-GB

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva
0 278

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani.

Spoštovani!

Vabimo vas na Okroglo mizo ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva, v katerem je Zbornik prispevkov letošnjega 30. Sedlarjevega srečanja.

Okrogla miza bo v torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Na okrogli mizi se bomo spomnili tematik Sedlarjevega srečanja z naslovom Razvojni trajnostni projekti - primeri dobrih praks za mesta in podeželje, ki je bilo 31. maja 2019 v Fužinskem gradu – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Predstavili bomo zaključne ugotovitve srečanja, ki smo jih v juniju poslali na MOP, MK, občine in druge ustanove.

Na voljo bodo tudi revije Urbani izziv.

Več v vabilu.

Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni!

Organizacijski odbor 30. Sedlarjevega srečanja DUPPS in
uredništvo revije Urbani izziv, strokovna izdaja  

Prenos datotek

Hrup v okolju in zdravje

Slika: Hrup v okolju in zdravje
0 577

Hrup v okolju in zdravje

Predavanje Sonje Jeram

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Sonja Jeram bo predstavlia tematiko hrupa v okolju in pomen dobrega zvočnega okolja v bivalnem prostoru. Predstavila bo stališča Svetovne zdravstevne organizacije in Evropske komisije ter vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri pripravi mnenj povezanih z načrti za rabo prostora in operativnih programov varstva pred hrupom. Govorila bo tudi o stanju obremenjenosti okolja s hrupom prometa, industrije, gostinskih lokalov in vetrnih elektrarn ter izpostavila posamezne primere. Kot protiutež obremenjenosti okolja s hrupom bo opisala vlogo mirnih območij v urbanem okolju.

Okoljski hrup ima na zdravje in počutje ljudi več vplivov. Zelo glasni zvoki lahko že v krajšem času povzročijo začasne ali trajne okvare sluha. Vendar taki zvoki v bivalnem okolju niso pogosto prisotni. Vedno več je znanstvenih dokazov o negativnih vplivih hrupa, ki je v okolju stalno prisoten, tudi če ne dosega visokih intenzitet. Na ta hrup se sicer mnogi hitro navadijo in ga sprejmejo kot del vsakdanjega življenja. Kljub temu se vplivi na zdravje dolgoročno odražajo v boleznih srca in ožilja. Ocenjeno je, da je v državah zahodne Evrope izgubljenih več kot milijon zdravih let življena zaradi vznemirjenosti, motenj spanja, bolezni srca in ožilja, šumenja v ušesih in kognitivnih motenj pri otrocih. Podatki kažejo na resnost vplivov, ki jih ne smemo spregledati.

Sonja Jeram je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. Dr. Jeramova je doktorirala iz biologije na Univerzi v Ljubljani na področju nevrofiziologije pri zvočni komunikaciji žuželk. S svojim delom je nadaljevala na področju kemijske varnosti in sodelovala kot gostujoča znanstvenica v Evropskem centru za validacijo alternativnih metod (JRC, Ispra). Za njeno izjemno delo na področju alternativnih strategij za zmanjšanje rabe živali v poskusih, je prejela nagrado Fundacije Doerenkamp-Zbinden. Zadnjih deset let dela na področju okoljskega hrupa in zdravja tudi v sklopu evropskih projektov Obzorje 2020.


Predavanje se izvaja v okviru projekta »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva«


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Slika: Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija
0 434

Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Predavanje Irine Irbitskaye

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 01. oktober 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Irina Irbiskaya bo razpravljala o pristopu za ohranjanje kulturne dediščine v Republiki Moldaviji, ki temelji na ukladih. T.i. uklad je trajen način življenja oz. dejavnosti, ki se odraža v prostoru. Načini, na katere se ukladi pojavljajo v mestu, se razlikujejo glede na velikost in vlogo mesta (npr. glavno mesto, regionalno upravno središče ali majhno mesto). Uklad opredeljujejo prevladujoča družinska kultura, odnos do okolice, način, kako se ljudje, ki pripadajo ukladu, zavedajo svoje preteklosti in gradijo svojo prihodnost, kako dojemajo svoje otroke, v kakšnem odnosu so s svojim ozemljem in sosedi, kako ravnajo s svojo in tujo lastnino, kako delajo ter preživljajo svoj prosti čas.

Pristop za ohranjanje kulturne dediščine, temelji na ukladih in je zasnovan v poročilu, ki ga je pripravila za Agencijo za inšpekcijo in restavriranje spomenikov Moldavije. Podpira ga UNDP Moldavija v okviru programa »Russian Experts on Demand«.

Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra za urbane kompetence na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) s specialističnimi znanji na področju stanovanjskih projektov in izboljševanja pristopov k urbanističnemu razvoju in načrtovanju. Je soustanoviteljica mednarodnega projekta Doktor Gorodov.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

Več informacij na info@uirs.si.

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Slika: Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani
0 1714

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Predavateljici Breda Mihelič in Marija Režek Kambič bosta predstavili gradnjo in prenovo prve veleblagovnice v Ljubljani.

V prvem delu bosta na kratko predstavili kontekst razvoja veleblagovnic v drugi polovici 19. stoletja v Evropi, ko je masovna proizvodnja spodbudila rast potrošništva in novih načinov prodaje industrijskega blaga.  Prvo veleblagovnico Le Bon Marché je v Parizu leta 1867 odprl podjetnik in poslovnež Aristid Boucicault (1810 ­- 1877), potem pa se je tip veleblagovnice hitro razširil ob velikih bulevarjih modernih evropskih mest. V Ljubljani je leta 1903 zgradi prvo veleblagovnico ugledni ljubljanski trgovec Felix Urbanc na današnjem Prešernovem trgu, kjer so po potresu zrasle številne nove reprezentativne palače. Urbančeva veleblagovnica, ki se je ohranila vse do danes, je simbol gospodarskega razcveta mesta po potresu 1895.

V drugem delu bo predstavljena usoda palače Urbanc, ki je bila z vrsto neprimernih posegov in drugimi spremembami v drugi polovici 20. stoletja močno okrnjena, in proces celovite prenove palače med letoma 2006 in 2010.

 Predavanje sodi v sklop dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja

Dr. Breda Mihelič, umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 do 2018 je bila zaposlena na Urbanističnem inštitutu RS kot znanstveni svetnik in nekaj let kot direktorica, pred tem pa je šest let kot konzervatorka delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, območna enota Ljubljana.  Poglavitna področja njenega raziskovanja so zgodovina arhitekture in urbanizma 19. in 20. stoletja, urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine.

Marija Režek Kambič je diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki od leta 2002 zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana kot konservatorka. Področje njenega delovanja obsega tako strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične kulturne dediščine s poudarkom na profani arhitekturi 19. in 20. stoletja v Ljubljani.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Na Dunaju imajo drugačen pristop

Slika: Na Dunaju imajo drugačen pristop
0 2499

Na Dunaju imajo drugačen pristop

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. maja 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Arhitekt Blaž Babnik Romaniuk bo predstavil pripravo strateškega urbanističnega načrta za novo središče Dunaja, ki se je odvil na podlagi zmage na mednarodnem natečaju Europan 13, Dunaj. Skupina arhitektov se je v natečajni nalogi ukvarjala z vprašanjem razvoja mesta Dunaj v policentrično mesto in s potencialom preoblikovanja razvojno zelo pomembnega dela mesta. To novo središče četrti Kagran leži severno od starega rokava Donave in je danes namenjeno skoraj izključno nakupovanju. S predlogom javnega prostora ‘Publicquartier’, ki je osredotočen na vzpostavljanje dejavnosti javnega značaja, so predlagali dolgoročen in korenit poseg v spremembo zasnove celotnega središča, da bi lahko odprt prostor našli tam, kjer je največja pretočnost prometa in ljudi ter kjer se stika največ programskih sklopov.

Glede na natečajno nalogo so tekom dveh let oblikovali strateški urbanistični načrt, ki ga je novembra 2018 Komisija za razvoj mesta Dunaj potrdila kot primernega za nadaljnji razvoj in pripravo dokumentacije. V predavanju bodo predstavljene glavne naloge strateškega načrta, usmeritve in ključne točke, ki so zagotovile uspešen dialog med vsemi deležniki.


Blaž Babnik Romaniuk, mag. inž. arh. je diplomiral na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in vodja projektivnega podjetja Obrat, d.o.o. (www.obratdoo.si), ki deluje od leta 2011, pred tem pa je deloval samostojno in kot projektant v Studiu Abiro na projektu Nordijskega centra Planica. Po zmagi na natečaju Europan 13 in drugem mestu na Europanu 14 je sodeloval še na več tujih in slovenskih natečajih – Quartier Seeterrassen Aspern Seestadt, Bildungscampus Gasometerumfeld.


Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Slika: Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski
0 2138

Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Kirsten Westin bo predavala o tem, kako je načrtovanje na Švedskem razdeljeno med različne akterje in različne ravni. Zadnjih 50 let je mestno prebivalstvo ocenjeno na 85% od 10 milijonov prebivalcev. Urbanizacija je še vedno prisotna, saj se večja urbana območja povečujejo, veliko manjših mest pa doživlja upad prebivalstva. To je povzročilo pomanjkanje stanovanj v hitro rastočih urbanih somestjih Stockholma, Göteborga in Malmöja ter v nekaterih drugih večjih mestih. Hkrati je v manjših mestih in na podeželskih območjih stanovanj preveč. Vožnja na delo je za mnoge način, kako rešiti problem iskanja cenovno dostopnih stanovanj. Na nacionalni ravni to pomeni, da se vsak tretji zaposleni vozi na delo izven občine, v kateri prebiva. Vloga države je na Švedskem po tradiciji močna (pomembnost države blaginje), švedski parlament in vlada z zakonodajo določata okvire za načrtovanje in gradnjo. Čeprav je vloga države močna, so za načrtovanje zemljišč in vodnih območij znotraj svojih geografskih meja odgovorne občine. Občina ima pooblastila za sprejemanje načrtov in odločitev, ali naj se načrt izvaja ali ne. Stanovanjsko področje urejajo občine z načrti rabe zemljišč, medtem ko je načrtovanje medkrajevnega in medregionalnega javnega prometa v pristojnosti regionalnih odborov. V politični in tudi javni razpravi na Švedskem sta danes izpostavljeni dve vprašanji povezani z urbanizacijo in vožnjo na delo; napetosti med mesti in podeželjem ter medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju. Kerstin Westin bo predstavila ozadje tega stanja in navedla nekaj primerov, ko lahko čezmejno načrtovanje deluje (ali pa tudi ne).

Kerstin Westin je profesorica geografije na Univerzi Umeå na Švedskem. Večina njenih raziskav se nanaša na vožnjo na delo in njene družbene in gospodarske učinke. Preučevala je tudi učinke zasebnega lastništva gozdov na migracije z in na območja, ki so bogata z gozdovi. Še eno izmed področji njenega raziskovanja pa je človekova navezanost na kraj.  Profesorica je bila vodja oddelka geografije v letih 2002–2009 in 2013–2018. Odgovorna je bila za vzpostavitev magistrskega programa prostorskega načrtovanja in programa Advanced GIS.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Slika: Urejanje krajine – slovenska krajinska politika
0 1734

Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Predavanje z razpravo

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Organizator: DKAS, IPoP, Urbanistični inštitut RS

Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ter IPoP - Inštitut za politike prostora organizira predavanje "Urejanje krajne - slovenska krajinska politika". Predstavljen bo projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine« s katerim DKAS, IPoP in CIPRA Slovenija s podporo Ministrstva za okolje in prostor pripravljajo izhodišča za krajinsko politiko. Projekt je zanimiv metodološko in vsebinsko, zasnovan je kot vključujoč proces prepoznavanja problemov in oblikovanja rešitev za izboljšanje razmer v načrtovanju in upravljanju krajine, njegov cilj je sprejem družbenega dogovora o krajinski politiki. S Krajinsko politiko bo Slovenija zapolnila vrzeli v načrtovanju in upravljanju krajine, sistemsko podprla procese preobrazbe krajine in izpolnila zahteve Evropske konvencije o krajini ter tako zagotovila celovito načrtovanje in upravljanje krajine. Stroka s področja urejanja prostora in graditve je leta 2016 v gradivu Kultura prostora zdaj! ugotovila, da sta skrb za varstvo in razvoj krajine v Sloveniji premalo učinkovita, da smo priča postopni razgradnji kakovosti in zmanjševanju razvojne vrednosti slovenske krajine. Razmere se od takrat niso pomembno spremenile in zanimivo bo slišati, kako na načrtovanje in upravljanje krajine gledajo kolegice in kolegi, katerih organizacije so bile povezane  v partnerstvu Odgovorno do prostora!. 


Kontaktna oseba za dodatne informacije: Maja Simoneti, maja.simoneti@ipop.si


Več o dogodkih v mesecu krajinske arhitekture si lahko preberete na www.dkas.si in na njihovi Facebook strani. Več o krajinski politiki, kateri je letošnji mesec krajinske ahtitekture posvečen pa na www.krajinskapolitika.si.


 Vljudno vabljeni na predavanje in razpravo. Več informacij na info@uirs.si.


Prenos datotek

Program Ljubljana – moje mesto

Slika: Program Ljubljana – moje mesto
0 3204

Program Ljubljana – moje mesto

Obnove stavbnih lupin stavb s statusom kulturne dediščine

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri

brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri, brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Arhitekt in urbanist Karel Pollak bo predstavil program Ljubljana – moje mesto, ki se izvaja že od leta 1989 in vključuje izvajanje obnov stavbnih lupin spomeniško varstveno pomembnih stavb. Takrat se je mestna vlada Ljubljane v okviru priprav na Svetovni kongres oblikovalcev (ICSID 91) odločila, da bo namesto za običajni blišč ob takšnih prireditvah raje prispevala denar za izboljšanje urejenosti mesta - stavbnih pročelij, kasneje pa tudi javnih površin v starem delu mesta.

V osemdesetih letih je v Ljubljani sicer že potekala celovita »prenova«, v kateri je bilo obnovljenih nekaj stavb in pripravljeni so bili načrti za revitalizacijo območja Stare Ljubljane. Vendar pa je celovita prenova tedaj zastala zaradi družbenih sprememb in denacionalizacije, ukinitve sistemskih virov financiranja ter visoke cene prenove. 

Vzporedno je bil zasnovan program »Ljubljana - moje mesto«, pri katerem MOL sodeluje pri obnovi pročelij in streh. V okviru programa je dolga leta potekalo tudi urejanje javnih površin in njihovo prilagajanje za gibalno in drugače funkcionalno ovirane ljudi. To še poteka, vendar ne pod imenom LMM. 

Z obnavljanjem pročelij in streh, urejanjem odprtega mestnega prostora – trgov, ulic in nabrežij ter odpravljanjem arhitekturnih ovir sledi mesto Ljubljana razvojnim tokovom zahodnih evropskih mest - čeprav ne s celovito prenovo, ki je zaradi razdrobljenosti lastništva in pomanjkanja sistemskih sredstev v našem okolju praktično ni možno izvajati. Vseeno pa mesto z večjo stopnjo urejenosti postaja ne le bolj prijazno prebivalcem, temveč tudi privlačnejše za investicije, razvoj turizma, kongresno dejavnost idr. Raste pa tudi ozaveščenost o pomenu in vrednotah stavbne kulturne dediščine.

Arhitekt in urbanist Karel Pollak, zaposlen na Mestni občini Ljubljana na Oddelku za urejanje prostora že preko 20 let vodi projekt Ljubljana moje mesto in sodeluje pri mnogih drugih nalogah s področja urejanja in rabe javnih površin.

 Vljudno vabljeni na predstavitev in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Sodelovalno načrtovanje prostora

Slika: Sodelovalno načrtovanje prostora
0 4120

Sodelovalno načrtovanje prostora

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. januar 2019 ob 17.00 uri

Kljub vse večji podpori vključevanju prebivalcev v procese načrtovanja in urejanja prostora se zdi, da še vedno obstaja razkorak med željo po vključevanju javnosti in standardnimi posvetovalnimi procedurami, ki sledijo. Čas je za spremembe, ki bodo lokalne skupnosti postavile v središče načrtovanja in urejanja prostora. Predavanje bo predstavilo inovativne metode soustvarjanja (oz. sodelovalnega ustvarjanja krajev z močno identiteto) in njihove aplikacije na lokalnem nivoju. Kakšne možnosti bi se lahko pojavile, če bi prostor dejansko soustvarjali (in ne izvajali le konzultacij, ki so pogosto približek tokenizma)? Kako naj pripravljalne dejavnosti pripomorejo in podprejo urbanistično-oblikovalske dogodke? Kako lahko merimo njihov učinek v fazah sodelovalnega skupnostnega načrtovanja prostora, ki sledijo? Kakšna je najboljša praksa, ki je uporabna za pojasnitev stopnje bistvenih načrtovalskih in oblikovalskih znanj, ki jih moderator postopkov potrebuje (če sploh) na tovrstnih skupnostnih dogodkih?

Tematika je v kontekstu povečanega obsega participativnih in skupnostnih dogodkov v Evropi in po svetu zelo aktualna in vključuje uporabo različnih orodij in metod sodelovanja javnosti. Raziskava, ki jo bo predstavil predavatelj, prinaša pomemben pregled sestavnih delov in korakov participativnega procesa, njene ugotovitve pa bodo pomagale pri razumevanju in povečanju končnega učinka skupnostnih participativnih procesov. 

Dr. Husam AlWaer je urbanist z ozadjem v arhitekturi, urbanističnem načrtovanju in trajnosti, ki piše in govori o ustvarjanju boljših krajev. Je nagrajen avtor in kurator dogodkov, ki se osredotoča na vprašanja ustvarjanja mest in urbanistične prakse ter njihovih družbenih vplivov. Ukvarja se z izobraževanjem in moderiranjem dogodkov na državni in mednarodni ravni, ter je višji predavatelj na področju trajnostnega urbanega oblikovanja in vrednotenja na šoli za družbene vede Univerze v Dundeeju. Strastno se zanima za prihodnost trajnostnih krajev in mest, zlasti za razvoj novega razmišljanja o procesih in metodah za udejanjanje trajnostnega urbanizma ter načina njihovega izvajanja in upravljanja.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

"Jutri" v Trnovem

Slika: "Jutri" v Trnovem
0 2157

"Jutri" v Trnovem

Filmska projekcija

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. oktober 2018 ob 17. uri

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Odprte hiše Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vljudno vabimo na projekcijo filma "Jutri" (Demain), ki bo potekala v torek 2. oktobra 2018 ob 17. uri v prostorih knjižnice UIRS. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop je prost.

Dokumentarni film Jutri (režija Cyril Dion in Melanie Laurent - 115 min) se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane "ameriške sanje", spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala Odprte Hiše gospo Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.


dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent. 


Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

Vljudno vabljeni!

Več informacij na info@uirs.si.

RSS

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top