Search
sl-SIen-GB

Projekt BhENEFIT

Slika: Projekt BhENEFIT
0 142

Projekt BhENEFIT

Urbani sprehod po mestnem jedru v Idriji

V obdobju okoljskih, gospodarskih in socialnih vprašanj, je vzdržnost postala pomembna tema za sodobno varstvo dediščine, ki presega zaščito zgolj posameznih stavb, ampak upošteva prostorske celote in vrednote kulturnega okolja. Trajnostno upravljanje stavbne dediščine mora ustrezati sodobnim potrebam spreminjajočega se sveta. V projektu BhENEFIT zagovarjamo celovit pristop k upravljanju historičnih urbanih območij (Historic Built Areas-HBA), pri se čemer upošteva širok spekter med sabo povezanih vidikov, ki zadevajo tako dnevno vzdrževanje kulturne dediščine, prostorsko načrtovanje in lokalno okolje.

Ob zaključevanju projekta BhENEFIT tudi v Sloveniji organiziramo serijo dogodkov.

V oktobru sta Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija in Urbanistični inštitut republike Slovenije organizirala urbani sprehod po mestnem jedru v Idriji. Sprehod je bil namenjen spodbujanju aktivnega vključevanja prebivalcev in drugih uporabnikov mestnega jedra v urejanje mestnega prostora. Sodelovale so institucije, ki upravljajo s stavbno dediščino na tem območju, izvajalci storitev in upravljavci, tisti, ki v mestnem jedru bivajo, ustvarjajo, se družijo ali so kako drugače aktivni, kot tudi vsi tisti, ki bdijo nad razvojem tega dela mesta ali se zanj še posebej zanimajo.

Tema sprehoda je bil pogovor o kulturni dediščini v mestnem jedru in načini, kako ljudje uporabljajo mesta. Dogodek sta vodila g. Cveto Koder in dr.Vlasta Vodeb. Na sprehodu smo se spraševali o prilagojenosti historičnih objektov sodobnim rabam in potrebam, predvsem pa o dostopnosti objektov za ljudi s posebnimi potrebami.

Več o projektu TUKAJ.

Knjižice z informacijami za priseljence

Slika: Knjižice z informacijami za priseljence
0 134

Knjižice z informacijami za priseljence

Knjižnice z osnovnimi informaciji o občinah Jesenice, Postojna in Kamnik

Knjižice z informacijami za priseljence "Jesenice, moj novi dom", "Kamnik, moj novi dom" in "Postojna, moj novi dom" smo pripravili kot eno od pilotnih aktivnosti v okviru projekta PlurAlps:  Priseljevanje, kulturna raznolikost in pluralizem kot priložnosti za območje Alp (program INTERREG Območje Alp).

Prinašajo osnovne informacije o razpoložljivih storitvah na področju sociale, zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, učenja slovenščine, pomoči pri sporazumevanju ter informacije o kulturnih, športnih in društvenih dejavnostih v lokalnem okolju vsake od treh pilotnih občin.

S knjižicami želimo priseljencem olajšati prve korake v novem okolju in jih spodbuditi, da se vanj dejavno vključijo. Pripravljene so za občine Jesenice, Kamnik in Postojna, ki so se dejavno  odzvale našemu povabilu, da se vključijo v projekt in da z izvedbo pilotnih aktivnosti prispevajo k bolj vključujočemu okolju za priseljence.

Informativne knjižice so pripravljene v štirih jezikih in sicer: v albanskem, angleškem, bosanskem in makedonskem. Brezplačni tiskani izvodi so na voljo pri ponudnikih storitev (centri za socialno delo, upravne enote, zdravstveni domovi, ljudske univerze…) v posameznih občinah.  


Knjižice lahko prelistate TUKAJ. 

Izdelava mobilnostnih načrtov za ustanove - izobraževanje za izdelovalce

Slika: Izdelava mobilnostnih načrtov za ustanove - izobraževanje za izdelovalce
0 242

Izdelava mobilnostnih načrtov za ustanove - izobraževanje za izdelovalce

Izobraževanje v sklopu LIFE17 IPC/SI/000007 – LIFE IP CARE4CLIMATE

Sreda, 4. decembra 2019 na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru

Spoštovani,

V sklopu projekta LIFE17 IPC/SI/000007 – LIFE IP CARE4CLIMATE bo v sredo, 4. decembra 2019, na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Krekova ulica 2, Maribor potekalo brezplačno izobraževanje izdelave mobilnostih načrtov za ustanove.

Osvojeno znanje boste lahko uporabili pri upravljanju mobilnosti in dostopnosti voznega parka ter kot del poslovne strategije ustanove spodbujali alternativne načine potovanja in izboljšali zdravje zaposlenih. Mobilnostni načrt je lahko pomemben strateški dokument, saj bi njegovo izvajanje pomenilo dolgoročno konkurenčno prednost, hkrati pa prispevalo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, kar je zaveza tako države kot tudi gospodarskih subjektov, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti.

Program izobraževanja je v priponki.

Prijavite se lahko preko spletnega obrazca, ki je dostopen na povezavi PRIJAVA NA DOGODEK

Za več informacij pa lahko pošljete sporočilo na care4climate.fgpa@um.si

Prenos datotek

Interierji v obdobju art nouveauja; Raziskovanje, prenova in dostopnost

Slika: Interierji v obdobju art nouveauja; Raziskovanje, prenova in dostopnost
0 115

Interierji v obdobju art nouveauja; Raziskovanje, prenova in dostopnost

Mednarodni simpozij

Bruselj; CIVA in Palača Akademije, 29. – 30. september 2019

Réseau Art Nouveau Network (RANN) - mednarodna mreža za raziskovanje, varovanje in valorizacijo dediščine art nouveauja, praznuje dvajset let svojega obstoja.

Ob tej priložnosti Urban.brussels in RANN v sodelovanju s Hortovim muzejem in Centrom za moderno arhitekturo CIVA gostijo mednarodni simpozij, posvečen tematiki interiejev v obdobju art nouveauja (The interiors of Art Nouveau period: analyse, restore, make accessible), ki bo potekal 29. in 30. novembra 2019 v Centru za moderno arhitekturo CIVA in v palači Akademije (Palais des Academies,  Bruxelles).

Najpomembnejša cilja mreže RANN sta raziskovanje in poglabljanje znanja o novi umetnosti. Medtem ko si dediščino artnouveauja vsakdo lahko ogleda z ulice in artnouveaujevske fasade krasijo številna evropska mesta, pa notranjščine tako v akademski svetu kot pri širši publiki odpirajo vrsto vprašanj o njihovi dostopnosti, njihovem poznavanju in načinih občutljive obnove, ki jo zahtevajo. 

Tematika artnouveaujevskih notranjščin na ravni cele Evrope doslej še ni bila znanstveno raziskana; namen tega simpozija je predstaviti različne  raziskovalne prakse, primerjati poznavanje, načine ohranjanja in vrednotenje artnouveaujevskih interierjev ter določiti nove raziskovalne izzive.

Program simpozija in ostale praktične informacije si lahko ogledate TUKAJ.

Spremljevalni  program ogledov povezanih z notranjščinami  in bruseljsko dediščino art nouveauja dobite TUKAJ.

Registracija za člane RANN je brezplačna.


2020 RSA Annual Conference

Slika: 2020 RSA Annual Conference
0 117

2020 RSA Annual Conference

Transformations: Relational Spaces, beyond Urban and Rural

Letna konferenca Združenja za regionalne študije (RSA), Ljubljana, 17. – 20. junij 2020

Letna konferenca Združenja za regionalne študije (RSA) 2020 bo največje zbiranje znanj in mreženje do sedaj. Potekala bo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Štiridnevna konferenca združuje znanstvenike in oblikovalce politik, da si izmenjajo novice, poglede in rezultate raziskav s področij regionalnih študij in znanosti, regionalnega in gospodarskega razvoja, politike in načrtovanja.

Na konferenci bo več kot 450 predstavitev, odmevnih govorcev, številne seje, delavnice, sprehodi in izleti. Socialni program bo vključeval konferenčno večerjo in sprejem, stranske prireditve, športne aktivnosti, razstavne stojnice in pokonferenčne  oglede po Sloveniji.

Konferenca #RSA20 bo obravnavala teme povezane z regionalnim in urbanim razvojem, politiko in raziskavami. Poleg prispevkov abstraktov bomo veseli tudi predlogov za posebne seje, mrežne dogodke, izdaje knjig, itd.

Poudarek konference bo na naslednjih temah:

I. Pametna mesta in regije

II. Regionalna razsežnost podnebnih prihodnosti

III. Mobilnost

Več o konferenci si lahko preberete na: https://www.regionalstudies.org/events/2020rsaannualconf/.

Navodila za pošiljanje abstraktov pa dobite: https://3ftfah3bhjub3knerv1hneul-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2019/06/Slovenia-Call-for-Papers-050619-final-2.pdf


Prijave na konferenco se odprejo 1. decembra 2019.

City Street 4 / Mestna ulica 4

Slika: City Street 4 / Mestna ulica 4
0 175

City Street 4 / Mestna ulica 4

Ulice za 2030: Predlogi urejanja ulic za povezano mobilnost za vse

Konferenca Mestna ulica 4, Ljubljana, med 23. in 26. septemberom 2020

V imenu organizacijskega odbora CS4 vas vljudno vabimo k sodelovanju na prihajajoči konferenci City Street 4  (CS4), ki bo potekala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, med 23. in 26. septembrom 2020.

Konferenco Urbanistični inštitut RS (UI RS) soorganizira v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA)  ter Fakulteto za arhitekturo, umetnost in oblikovanje Ramez Chagoury Univerze Notre Dame Louaize (NDU FAAD).

Vabimo vas, da izvlečke prispevkov oddate najpozneje do 17. decembra 2019. Postopek lahko začnete z registracijo na spletni strani. 



Veselimo se srečanja v Ljubljani v septembru 2020!

organizacijski odbor CS4
dodatne informacije na citystreet@ndu.edu.lb  

Prenos datotek

Okrogla miza: Ven za zdravje

Slika: Okrogla miza: Ven za zdravje
0 288

Okrogla miza: Ven za zdravje

Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Poročilo o dogodku, ki je potekal 17.10. 2019

Okrogla miza Ven za zdravje, ki je potekala 17. oktobra 2019 na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, je bila organizirana ob zaključku programa Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva. Projekt je Urbanistični inštitut izvajal med leti 2017 in 2019 v okviru programa Ministrstva za zdravje Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Projekt je vodila krajinska arhitektka mag. Ina Šuklje Erjavec.

Na dogodku sta krajinski arhitektki Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender predstavili zaključno publikacijo Ven za zdravje: Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga, ki povezuje področji javnega zdravja in načrtovanje zelenih površin kot ključnih odprtih prostorov za gibanje na prostem. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali dr. Peter Otorepec (Nacionalni inštitut za javno zdravje), viš. pred. Andrea Backović Juričan (Nacionalni inštitut za javno zdravje, recenzentka priročnika Ven za zdravje), dr. Matej Nikšič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), dr. Vlasta Vodeb (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), Radovan Romih (RC Planiranje in predsednik matične sekcije krajinskih arhitektov, ZAPS), mag. Jelka Hudoklin (Acer Novo mesto), dr. Petra Vertelj Nared (LUZ)  in Maja Šinigoj (Locus). Okroglo mizo je moderirala Natalija Vrhunc. Dogodka se je udeležilo približno 30 udeležencev.

V okviru okrogle mize s širšo vključujočo razpravo so bila izpostavljena številna aktualna vprašanja, nekatere ugotovitve in pobude so strnjene v spodnjih alinejah:

  • Potrebno se je zavedati, da se obravnavani problematiki na področju prostorskega načrtovanja in javnih površin posveča premalo pozornosti ali da ta sploh ni predmet strokovnega dela. Javni prostor se obravnava kot samoumevna dobrina, povečuje se privatizacija zemljišč, kapital prerašča interes javnega dobra (kljub temu, da zakonodaja ohranja načela javnega dobra, se v realnosti tega ne izvaja), opazno je tudi prednostno načrtovanje za potrebe turizma namesto za prebivalce.
  • Očitne so razlike med urbanimi in podeželskimi naselji. Na podeželju je stanje glede prostorov, ki bi omogočali izvajanje telesne aktivnosti, slabše, vse pogosteje se omejuje dostopnost, predvsem pa ni urejenih večnamenskih javnih zelenih površin (prebivalci se velikokrat tega niti ne zavedajo in ne postavljajo zahtev). Vzroki za to so verjetno povezani s predpostavko, da na podeželju zaradi kmetovanja ni potreb po načrtovani telesni dejavnosti; vendar pa je na podeželju vse več nekmečkega prebivalstva, poleg tega sodobno kmetovanje večinoma ni okvir za telesno dejavnost kot zdrav življenjski slog.   
  • Očitne so razlike tudi med posameznimi deli naselij – v zadnjem času se urejenost odprtega prostora izboljšuje v osrednjih območjih naselij (ki so turistično atraktivna), predmestja pa nazadujejo (motorizacija, nerešena lastniška vprašanja ipd.)  
  • Potrebno je zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo (za udejstvovanje zunaj), z načrtovanjem se zagotovijo ustrezne ureditve, z vzpostavitvijo jasnega namena prostorov (njihove rabe) se zmanjša konfliktnost in zagotavljajo možnosti za ustrezno upravljanje (dogovori, vzdrževanje itd.), pri čemer je nujno treba določiti nosilce oz. upravljavce.
  • Potrebno je ustrezno načrtovanje zelenih površin in drugega odprtega prostora – nujna je zahteva po izdelovanju projektne dokumentacije za te ureditve, potrebno je uvesti obveznost izdelave načrta krajinske arhitekture oziroma druge vrste načrtov za vse površine, ki so v javni rabi, ter tako zagotoviti ustrezno kakovost ter varnost in evidence.   
  • Potrebno se je zavedati, da zdravje nastaja v skupnosti. Načrtovanje prostora je pomembno tudi zato, ker vpliva na vrednote ljudi in zavedanje o kakovostnem okolju, h kateremu prispevamo vsi, ki v njem živimo in delujemo.
  • Potrebno je prepoznati potrebe v posameznih občinah, saj so te odvisne od družbenih, gospodarskih, prostorskih in okoljskih razmer. Treba je razviti kazalce ali uporabiti njihovo kombinacijo (gibalne navade, dvojni kazalci kot povezava med stanji v zdravju prebivalcev in prostorom) za namen identificiranja problemov in argumentacijo glede potrebnih izboljšav na tem področju.  Na podlagi dolgoročnega spremljanja takih kazalcev bi se v prihodnosti lahko izoblikovale dodatne usmeritve.
  • Potrebno je načrtno spremljanje stanja v prostoru in povezati ugotovitve analiz glede stanja zdravja v občinah ter določiti, kaj se želi doseči; tem ciljem pa prilagoditi (ter medsebojno uskladiti) vse aktivnosti.   
  • Potrebna je aktivna in ciljno usmerjena komunikacija med resorji zaradi kompleksnosti in povezanosti področij (zdravje, prostor, šport, infrastruktura, izobraževanje, kmetijstvo, gozdarstvo, itd.) ter participativen pristop k izboljševanju prostorskih pogojev za aktiven življenjski slog (aktivna vloga končnih uporabnikov v različnih fazah procesa).
  • Potrebno je izpostaviti primere dobre prakse kot promocijo zdravega življenjskega sloga in odprtega prostora za gibanje, dvigniti ozaveščenost ljudi (npr. osnovanje platforme z dobrimi primeri pristopov in ureditev, izvesti konkretne izboljšave v občinah kot zgled).
  • Potrebno je uvesti strokovne presoje načrtovanih ureditev in njihovega izvajanja - tudi z vidika zagotavljanja ustreznih prostorov za izvajanje telesnih dejavnosti.

Okrogla miza: Zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj

Slika: Okrogla miza: Zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj
0 248

Okrogla miza: Zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj

Poročilo o dogodku, ki je potekal 14.10.2019

V ponedeljek, 14.10.2019, je v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanja ter Urbanističnega inštituta Republike Slovenije potekala okrogla miza na temo zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj ter o vlogi različnih deležnikov za doseganje tega cilja. Dogodek je bil sestavljen iz strokovnih predavanj, kjer so sodelovali predstavniki Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor ter Fakultete za družbene vede. V nadaljevanju je sledila okrogla miza, kjer so sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor g. Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec, župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin (tudi kot predstavnik Skupnosti občin Slovenije), profesor na Fakulteti za arhitekturo mag. Tadej Glažar ter predstavnica gibanja Kje bomo pa jutri spali? ga. Maša Hawlina. Okroglo mizo je moderiral dr. Richard Sendi.

Strokovna predavanja so obravnavala tematike kot so analiza izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, zagotavljanje primernih lokacij za javno najemno stanovanjsko gradnjo skozi vidik občinskega prostorskega načrta, zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja pri načrtovanju dostopnih stanovanj ter rezultate raziskave o vrednotah prebivalcev Slovenije glede bivanja.

V okviru dogodka so bila izpostavljena naslednja vprašanja, ugotovitve in dane sledeče pobude:

  • Potrebna je hitrejši izvedba nekaterih ukrepov iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu v obdobju 2015-2025 ter redno preverjanje zadovoljstva uporabnikov v okviru pilotnih projektov ter prenos izkušenj v prakso.
  • da je občinski prostorski načrt (OPN) močno orodje, ki ob upoštevanju različnih vidikov (promet, zelene površine) omogoča površine za stanovanjsko gradnjo. OPN za Ljubljano namenja skoraj 44 odstotkov stavbnih zemljišč za stanovanjsko rabo, poleg tega pa tudi omogoča površine tudi za nove tipologije in oblike eksperimentalne stanovanjske gradnje.
  • Da skrb za stroške pri gradnji najemnih stanovanj ne sme vplivati na kvaliteto bivanja
  • Da je potrebno uskladiti pravilnike, predvsem s področja tehničnih zahtev gradnje večstanovanjskih objektov, saj imajo projektanti zaradi nekaterih težave pri prostorskem umeščanju objektov
  • vrednote prebivalcev Slovenije, vezane na bivanje in poselitev so v zadnjih desetletjih zelo stabilne. Še vedno si večina anketirancev želi prebivati v enodružinski hiši v manjšem kraju, prav tako pa si velika večina prebivalcev želi imeti nepremičnino v svoji lasti in ne v najemu.
  • Da si vsak prebivalec Slovenije ne more zagotoviti lastnega bivališča, ter da je dostopnost mladih do stanovanj še posebej slaba, saj povprečna plača začetnika ne zadostuje za najemnino ali stanovanjski kredit in ostale življenjske stroške.
  • Koalicijske stranke so se s tem mandatu vlade dogovorile, da bodo povečale sredstva za področje stanovanjske problematike in sicer samo za najemna stanovanja. Hkrati bo nov Stanovanjski zakon zagotavljal večjo varnost tako najemnikom kot najemodajalcem skozi različne ukrepe.
  • Občine prevzemajo vedno večjo vlogo pri zagotavljanju učinkovitega najemnega trga. Predstavljen je bil primer občine Ajdovščina, kjer odkupujejo zemljišča, jih komunalno opremijo ter jih prodajo na trgu s cenami okrog 40 EUR na kvadratni meter.
  • Najemniški trg ne deluje dobro, saj se pojavljajo oderuške najemnine, predvsem pa oblike najema niso dovolj varne in stabilne za mlade družine in druge ranljive skupine.
  • Potrebno je podpreti alternativne oblike zagotavljanja stanovanj, kot so stanovanjske zadruge, sobivanje, stanovanja za starejše
  • Potrebno je temeljito raziskati, kje se nahajajo prazna stanovanja, kakšno je njihovo dejansko število in ali jih je sploh mogoče aktivirati.


Dogodka se je udeležilo 40 udeležencev.

Povzetek pripravila: Zala Jerman, MOP in Boštjan Cotič, UIRS


Na dogodku je bila prisotna tudi novinarska ekipa RTV SLO zato si lahko TUKAJ ogledate tudi njihov prispevek (začetek ob 2:10min).

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva
0 542

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani.

Spoštovani!

Vabimo vas na Okroglo mizo ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva, v katerem je Zbornik prispevkov letošnjega 30. Sedlarjevega srečanja.

Okrogla miza bo v torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Na okrogli mizi se bomo spomnili tematik Sedlarjevega srečanja z naslovom Razvojni trajnostni projekti - primeri dobrih praks za mesta in podeželje, ki je bilo 31. maja 2019 v Fužinskem gradu – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Predstavili bomo zaključne ugotovitve srečanja, ki smo jih v juniju poslali na MOP, MK, občine in druge ustanove.

Na voljo bodo tudi revije Urbani izziv.

Več v vabilu.

Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni!

Organizacijski odbor 30. Sedlarjevega srečanja DUPPS in
uredništvo revije Urbani izziv, strokovna izdaja  

Prenos datotek

Ven za zdravje – Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Slika: Ven za zdravje –  Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga
0 396

Ven za zdravje – Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Okrogla miza

četrtek, 17.10.2019 od 11. do 15. ure, prostori Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana (zgornja predavalnica, 2. nadstropje).

Vabimo vas na okroglo mizo Ven za zdravje, ki bo v četrtek, 17.10.2019 od 11. do 15. ure v prostorih Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana (zgornja predavalnica, 2. nadstropje).

Program Ven za zdravje je obsegal pripravo celovitega pregleda raznovrstnih vidikov za ustrezno načrtovanje, prenovo in upravljanje zelenih površin za doseganje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja. Rezultat programa je priročnik, ki utemeljuje pomen in možnosti povezovanja vsebin prostorskega načrtovanja in javnega zdravja ter celovito predstavlja relevantne vidike načrtovanja ustreznih in privlačnih zelenih površin za aktivno uporabo zunanjega prostora mest in naselij. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Namen okrogle mize je podrobnejša predstavitev strokovnih vidikov, ki jih obravnava priročnik ter izmenjava mnenj in pogledov glede možnosti njegove uporabe pri prostorskem načrtovanju, ki spodbuja zdrav življenjski slog.

Program dogodka:

10.45 – 11:00     Prihod in registracija

11:00 – 11:40     Uvodni nagovori (dr. Marjeta Recek, MZ in dr. Igor Bizjak, UIRS)

                            Kratka predstavitev programa in priročnika (Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender, UIRS)

11:40 – 12.00     Odmor s prigrizkom

12:00 – 15:00     Okrogla miza z vabljenimi gosti in širša vključujoča razprava
(Peter Otorepec,  NIJZ; Andrea Backović Juričan, NIJZ; Matej Nikšič, UIRS; Vlasta Vodeb, UIRS; Radovan Romih, RC Planiranje in ZAPS; dr. Petra Vertelj Nared, LUZ; mag. Jelka Hudoklin, Acer Novo mesto; predstavniki občin). Okroglo mizo bo moderirala Natalija Vrhunc.


Zaradi lažje organizacije prosimo za predhodno informativno prijavo.
Udeležba na dogodku je brezplačna. Podrobnejše informacije o projektu so na voljo na povezavi.

Prenos datotek

RSS

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top