Search
sl-SIen-GB

Bibalinija

je blog raziskovalke Bibe Tominc (UIRS) na doktorskem študiju v Avstraliji

 

Na Dunaju imajo drugačen pristop

Slika: Na Dunaju imajo drugačen pristop
0 232

Na Dunaju imajo drugačen pristop

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. maja 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Arhitekt Blaž Babnik Romaniuk bo predstavil pripravo strateškega urbanističnega načrta za novo središče Dunaja, ki se je odvil na podlagi zmage na mednarodnem natečaju Europan 13, Dunaj. Skupina arhitektov se je v natečajni nalogi ukvarjala z vprašanjem razvoja mesta Dunaj v policentrično mesto in s potencialom preoblikovanja razvojno zelo pomembnega dela mesta. To novo središče četrti Kagran leži severno od starega rokava Donave in je danes namenjeno skoraj izključno nakupovanju. S predlogom javnega prostora ‘Publicquartier’, ki je osredotočen na vzpostavljanje dejavnosti javnega značaja, so predlagali dolgoročen in korenit poseg v spremembo zasnove celotnega središča, da bi lahko odprt prostor našli tam, kjer je največja pretočnost prometa in ljudi ter kjer se stika največ programskih sklopov.

Glede na natečajno nalogo so tekom dveh let oblikovali strateški urbanistični načrt, ki ga je novembra 2018 Komisija za razvoj mesta Dunaj potrdila kot primernega za nadaljnji razvoj in pripravo dokumentacije. V predavanju bodo predstavljene glavne naloge strateškega načrta, usmeritve in ključne točke, ki so zagotovile uspešen dialog med vsemi deležniki.


Blaž Babnik Romaniuk, mag. inž. arh. je diplomiral na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in vodja projektivnega podjetja Obrat, d.o.o. (www.obratdoo.si), ki deluje od leta 2011, pred tem pa je deloval samostojno in kot projektant v Studiu Abiro na projektu Nordijskega centra Planica. Po zmagi na natečaju Europan 13 in drugem mestu na Europanu 14 je sodeloval še na več tujih in slovenskih natečajih – Quartier Seeterrassen Aspern Seestadt, Bildungscampus Gasometerumfeld.


Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Slika: Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski
0 215

Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Kirsten Westin bo predavala o tem, kako je načrtovanje na Švedskem razdeljeno med različne akterje in različne ravni. Zadnjih 50 let je mestno prebivalstvo ocenjeno na 85% od 10 milijonov prebivalcev. Urbanizacija je še vedno prisotna, saj se večja urbana območja povečujejo, veliko manjših mest pa doživlja upad prebivalstva. To je povzročilo pomanjkanje stanovanj v hitro rastočih urbanih somestjih Stockholma, Göteborga in Malmöja ter v nekaterih drugih večjih mestih. Hkrati je v manjših mestih in na podeželskih območjih stanovanj preveč. Vožnja na delo je za mnoge način, kako rešiti problem iskanja cenovno dostopnih stanovanj. Na nacionalni ravni to pomeni, da se vsak tretji zaposleni vozi na delo izven občine, v kateri prebiva. Vloga države je na Švedskem po tradiciji močna (pomembnost države blaginje), švedski parlament in vlada z zakonodajo določata okvire za načrtovanje in gradnjo. Čeprav je vloga države močna, so za načrtovanje zemljišč in vodnih območij znotraj svojih geografskih meja odgovorne občine. Občina ima pooblastila za sprejemanje načrtov in odločitev, ali naj se načrt izvaja ali ne. Stanovanjsko področje urejajo občine z načrti rabe zemljišč, medtem ko je načrtovanje medkrajevnega in medregionalnega javnega prometa v pristojnosti regionalnih odborov. V politični in tudi javni razpravi na Švedskem sta danes izpostavljeni dve vprašanji povezani z urbanizacijo in vožnjo na delo; napetosti med mesti in podeželjem ter medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju. Kerstin Westin bo predstavila ozadje tega stanja in navedla nekaj primerov, ko lahko čezmejno načrtovanje deluje (ali pa tudi ne).

Kerstin Westin je profesorica geografije na Univerzi Umeå na Švedskem. Večina njenih raziskav se nanaša na vožnjo na delo in njene družbene in gospodarske učinke. Preučevala je tudi učinke zasebnega lastništva gozdov na migracije z in na območja, ki so bogata z gozdovi. Še eno izmed področji njenega raziskovanja pa je človekova navezanost na kraj.  Profesorica je bila vodja oddelka geografije v letih 2002–2009 in 2013–2018. Odgovorna je bila za vzpostavitev magistrskega programa prostorskega načrtovanja in programa Advanced GIS.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Art nouveau Ljubljana

Slika: Art nouveau Ljubljana
0 141

Art nouveau Ljubljana

Svetovni dan art nouveauja

Art nouveau Ljubljana

Mestna občina Ljubljana je članica mednarodne mreže Réseau Art Nouveau Network (RANN), ki je bila ustanovljena leta 1999 v Bruslju. Njene ključne naloge so preučevanje, varovanje in vrednotenje nove umetnosti - art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja zaznamovala meščansko družbo na vseh umetnostnih področjih od arhitekture, slikarstva, kiparstva in umetne obrti do gledališča in glasbe.  

Danes je v RANN povezanih že 22 evropskih mest z bogato dediščino art nouveauja, mreža pa je od leta 2014 vpisana na seznam kulturnih poti Sveta Evrope.

Leta 2018 so se ljubljanske ustanove (Mestna občina Ljubljana - MOL, Mestni muzej Ljubljana - MGML, Narodni muzej Slovenije - NMS, Narodna galerija Slovenije - NGS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje - MAO, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - FF UL,  Urbanistični inštitut RS - UIRS in Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana - ZVKDS) povezale v lokalno mrežo Art nouveau Ljubljana, zato da bi skupaj in v skladu s svojimi pristojnostmi sodelovale pri delovanju mednarodne mreže RANN in izvajale njene ključne naloge na lokalni ravni.

V letu 2019 praznuje mreža RANN dvajsetletnico svojega obstoja, 10. junija pa svetovni dan art nouveauja. Ob tej priložnosti bo Art nouveau Ljubljana pripravila vrsto aktivnosti, s katerimi bo pomagala v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine.


Fotografija: Blaž Zupančič

Urnik knjižnice

Slika: Urnik knjižnice
0 122

Urnik knjižnice

Urnik knjižnice v petek, 3.5. 2019

Cenjene uporabnike knjižnice Urbanističnega inštituta RS obveščamo, da bo knjižnica dne 3.5. 2019 izjemoma zaprta. 

Hvala za razumevanje.

Zamisli za oživitev soseske Trnovo

Slika: Zamisli za oživitev soseske Trnovo
0 161

Zamisli za oživitev soseske Trnovo

Razstava na stekleni steni knjižnice UIRS

Glasujte za najboljšo zamisel!

Študenti Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti in Katedre za urbanizem na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani so v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom Republike Slovenije analizirali stanje v soseski in v interdisciplinarnih skupinah razvili ideje, kako okrepiti socialne stike v soseski. V ta namen so oblikovali več zamisli, ki jih predstavljajo na stekleni steni knjižnice UIRS. 

Trnovčani ste vabljeni k glasovanju za najboljšo zamisel. Svoj glas lahko oddajte v pasaži Mercatorja v Trnovem!

Potenciali slovenskih mest

Slika: Potenciali slovenskih mest
0 88

Potenciali slovenskih mest

Predstavitev rezultatov »CRP 2017«, Projekt št. V5-1728: Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja

11. 4. 2019, Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

PROGRAM DOGODKA:

9.30 – 10.00 Registracija udeležencev

10.00 – 10.15 Uvod

Uvodni pozdrav: dr. Igor Bizjak, Urbanistični inštitut RS

Uvodni nagovor: mag. Aša Rogelj, vodja sektorja, Sektor za urbani razvoj in zemljiško politiko

 Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Ministrstvo RS za okolje in prostor

Predstavitev projekta »Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja«:

 izr. prof. dr. Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani


10.15 – 11.30 Podrobna predstavitev vsebin projekta

EKONOMSKI POTENCIALI MESTNIH NASELIJ, prof. dr. Andreja Cirman, mag. Nataša Pichler Milanovič in dr. Melita Balas Rant, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

PROSTOR, OKOLJE IN URBANI RAZVOJRAZVOJNE VIZIJE, izr. prof. dr. Alenka Fikfak , asist. Janez P. Grom in asist. Miha Konjar, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

RAZUMEVANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA MEST SKOZI PRISTOPE PARTICIPATIVNEGA URBANIZMA, dr. Matej Nikšič, dr. Sabina Mujkić, Urbanistični inštitut RS


11.30 – 11.45 Kratek odmor


11.45 – 12.45 Okrogla miza na temo: »Razvojni potenciali slovenskih mest«*

Moderiranje: dr. Matej Nikšič, Urbanistični inštitut RS

Udeleženci: predstavniki različnih inštitucij: MOP RS, UL FA, UL EF, UI RS, občina Ajdovščina, občina Velenje, občina Kočevje, Projektna pisarna Kranj

g. Selman Čorović, Projektna skupina Kranj 2025, Zavod Carnica 

asist. Janez P. Grom, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

ga. Arta Krasniqi, štud. mag. urb.

mag. Nataša Pichler Milanovič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

g. Marko Vučina, vodja Urada za okolje SAŠA regije

ga. Tanja Štajdohar, Občina Kočevje

12.45 – 13.15 Okrogla miza - diskusija**


13.15 – 13.30 Zaključek dogodka

izr. prof. dr. Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani


* Okrogla miza bo posvečena tematiki prihodnosti slovenskih mest, ki se tako kot ostala svetovna mesta po eni strani soočajo z izzivi, ki so značilni in specifični za lokalno (slovensko) okolje, po drugi strani pa so podvržena globalizacijskim procesom in razvojnim trendom. K sodelovanju smo povabili strokovnjake z različnih področij, kariernih stopenj in ravni urejanja prostora, da spregovorijo o tem, kako v svoji poklicni vlogi pa tudi v vlogi občanov opredeljujejo obstoječe kvalitete slovenskih mest in njihove razvojne potenciale. Posebno pozornost bomo namenili vprašanju ključnih deležnikov, ki jih je potrebno opolnomočiti, in ukrepov, ki jih je potrebno izvajati, da bodo slovenska mesta (p)ostala globalno konkurenčna in lokalno privlačna za bivanje. Gre za vsebine, ki jim je potrebno tudi v javnem diskurzu posvečati posebno pozornost, če naj razvoj mest sledi skupnim, na konsenzu temelječih razvojnih vizijah.** V drugem delu okrogle mize k debati vabimo vse udeležence dogodka.

Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Slika: Urejanje krajine – slovenska krajinska politika
0 523

Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Predavanje z razpravo

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Organizator: DKAS, IPoP, Urbanistični inštitut RS

Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ter IPoP - Inštitut za politike prostora organizira predavanje "Urejanje krajne - slovenska krajinska politika". Predstavljen bo projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine« s katerim DKAS, IPoP in CIPRA Slovenija s podporo Ministrstva za okolje in prostor pripravljajo izhodišča za krajinsko politiko. Projekt je zanimiv metodološko in vsebinsko, zasnovan je kot vključujoč proces prepoznavanja problemov in oblikovanja rešitev za izboljšanje razmer v načrtovanju in upravljanju krajine, njegov cilj je sprejem družbenega dogovora o krajinski politiki. S Krajinsko politiko bo Slovenija zapolnila vrzeli v načrtovanju in upravljanju krajine, sistemsko podprla procese preobrazbe krajine in izpolnila zahteve Evropske konvencije o krajini ter tako zagotovila celovito načrtovanje in upravljanje krajine. Stroka s področja urejanja prostora in graditve je leta 2016 v gradivu Kultura prostora zdaj! ugotovila, da sta skrb za varstvo in razvoj krajine v Sloveniji premalo učinkovita, da smo priča postopni razgradnji kakovosti in zmanjševanju razvojne vrednosti slovenske krajine. Razmere se od takrat niso pomembno spremenile in zanimivo bo slišati, kako na načrtovanje in upravljanje krajine gledajo kolegice in kolegi, katerih organizacije so bile povezane  v partnerstvu Odgovorno do prostora!. 


Kontaktna oseba za dodatne informacije: Maja Simoneti, maja.simoneti@ipop.si


Več o dogodkih v mesecu krajinske arhitekture si lahko preberete na www.dkas.si in na njihovi Facebook strani. Več o krajinski politiki, kateri je letošnji mesec krajinske ahtitekture posvečen pa na www.krajinskapolitika.si.


 Vljudno vabljeni na predavanje in razpravo. Več informacij na info@uirs.si.


Prenos datotek

Program Ljubljana – moje mesto

Slika: Program Ljubljana – moje mesto
0 1028

Program Ljubljana – moje mesto

Obnove stavbnih lupin stavb s statusom kulturne dediščine

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri

brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri, brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Arhitekt in urbanist Karel Pollak bo predstavil program Ljubljana – moje mesto, ki se izvaja že od leta 1989 in vključuje izvajanje obnov stavbnih lupin spomeniško varstveno pomembnih stavb. Takrat se je mestna vlada Ljubljane v okviru priprav na Svetovni kongres oblikovalcev (ICSID 91) odločila, da bo namesto za običajni blišč ob takšnih prireditvah raje prispevala denar za izboljšanje urejenosti mesta - stavbnih pročelij, kasneje pa tudi javnih površin v starem delu mesta.

V osemdesetih letih je v Ljubljani sicer že potekala celovita »prenova«, v kateri je bilo obnovljenih nekaj stavb in pripravljeni so bili načrti za revitalizacijo območja Stare Ljubljane. Vendar pa je celovita prenova tedaj zastala zaradi družbenih sprememb in denacionalizacije, ukinitve sistemskih virov financiranja ter visoke cene prenove. 

Vzporedno je bil zasnovan program »Ljubljana - moje mesto«, pri katerem MOL sodeluje pri obnovi pročelij in streh. V okviru programa je dolga leta potekalo tudi urejanje javnih površin in njihovo prilagajanje za gibalno in drugače funkcionalno ovirane ljudi. To še poteka, vendar ne pod imenom LMM. 

Z obnavljanjem pročelij in streh, urejanjem odprtega mestnega prostora – trgov, ulic in nabrežij ter odpravljanjem arhitekturnih ovir sledi mesto Ljubljana razvojnim tokovom zahodnih evropskih mest - čeprav ne s celovito prenovo, ki je zaradi razdrobljenosti lastništva in pomanjkanja sistemskih sredstev v našem okolju praktično ni možno izvajati. Vseeno pa mesto z večjo stopnjo urejenosti postaja ne le bolj prijazno prebivalcem, temveč tudi privlačnejše za investicije, razvoj turizma, kongresno dejavnost idr. Raste pa tudi ozaveščenost o pomenu in vrednotah stavbne kulturne dediščine.

Arhitekt in urbanist Karel Pollak, zaposlen na Mestni občini Ljubljana na Oddelku za urejanje prostora že preko 20 let vodi projekt Ljubljana moje mesto in sodeluje pri mnogih drugih nalogah s področja urejanja in rabe javnih površin.

 Vljudno vabljeni na predstavitev in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


RSS

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top