Search
sl-SIen-GB

Bibalinija

je blog raziskovalke Bibe Tominc (UIRS) na doktorskem študiju v Avstraliji

 

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Slika: Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani
0 813

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Predavateljici Breda Mihelič in Marija Režek Kambič bosta predstavili gradnjo in prenovo prve veleblagovnice v Ljubljani.

V prvem delu bosta na kratko predstavili kontekst razvoja veleblagovnic v drugi polovici 19. stoletja v Evropi, ko je masovna proizvodnja spodbudila rast potrošništva in novih načinov prodaje industrijskega blaga.  Prvo veleblagovnico Le Bon Marché je v Parizu leta 1867 odprl podjetnik in poslovnež Aristid Boucicault (1810 ­- 1877), potem pa se je tip veleblagovnice hitro razširil ob velikih bulevarjih modernih evropskih mest. V Ljubljani je leta 1903 zgradi prvo veleblagovnico ugledni ljubljanski trgovec Felix Urbanc na današnjem Prešernovem trgu, kjer so po potresu zrasle številne nove reprezentativne palače. Urbančeva veleblagovnica, ki se je ohranila vse do danes, je simbol gospodarskega razcveta mesta po potresu 1895.

V drugem delu bo predstavljena usoda palače Urbanc, ki je bila z vrsto neprimernih posegov in drugimi spremembami v drugi polovici 20. stoletja močno okrnjena, in proces celovite prenove palače med letoma 2006 in 2010.

 Predavanje sodi v sklop dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja

Dr. Breda Mihelič, umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 do 2018 je bila zaposlena na Urbanističnem inštitutu RS kot znanstveni svetnik in nekaj let kot direktorica, pred tem pa je šest let kot konzervatorka delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, območna enota Ljubljana.  Poglavitna področja njenega raziskovanja so zgodovina arhitekture in urbanizma 19. in 20. stoletja, urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine.

Marija Režek Kambič je diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki od leta 2002 zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana kot konservatorka. Področje njenega delovanja obsega tako strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične kulturne dediščine s poudarkom na profani arhitekturi 19. in 20. stoletja v Ljubljani.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Na Dunaju imajo drugačen pristop

Slika: Na Dunaju imajo drugačen pristop
0 1368

Na Dunaju imajo drugačen pristop

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. maja 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Arhitekt Blaž Babnik Romaniuk bo predstavil pripravo strateškega urbanističnega načrta za novo središče Dunaja, ki se je odvil na podlagi zmage na mednarodnem natečaju Europan 13, Dunaj. Skupina arhitektov se je v natečajni nalogi ukvarjala z vprašanjem razvoja mesta Dunaj v policentrično mesto in s potencialom preoblikovanja razvojno zelo pomembnega dela mesta. To novo središče četrti Kagran leži severno od starega rokava Donave in je danes namenjeno skoraj izključno nakupovanju. S predlogom javnega prostora ‘Publicquartier’, ki je osredotočen na vzpostavljanje dejavnosti javnega značaja, so predlagali dolgoročen in korenit poseg v spremembo zasnove celotnega središča, da bi lahko odprt prostor našli tam, kjer je največja pretočnost prometa in ljudi ter kjer se stika največ programskih sklopov.

Glede na natečajno nalogo so tekom dveh let oblikovali strateški urbanistični načrt, ki ga je novembra 2018 Komisija za razvoj mesta Dunaj potrdila kot primernega za nadaljnji razvoj in pripravo dokumentacije. V predavanju bodo predstavljene glavne naloge strateškega načrta, usmeritve in ključne točke, ki so zagotovile uspešen dialog med vsemi deležniki.


Blaž Babnik Romaniuk, mag. inž. arh. je diplomiral na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in vodja projektivnega podjetja Obrat, d.o.o. (www.obratdoo.si), ki deluje od leta 2011, pred tem pa je deloval samostojno in kot projektant v Studiu Abiro na projektu Nordijskega centra Planica. Po zmagi na natečaju Europan 13 in drugem mestu na Europanu 14 je sodeloval še na več tujih in slovenskih natečajih – Quartier Seeterrassen Aspern Seestadt, Bildungscampus Gasometerumfeld.


Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Slika: Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski
0 1237

Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Kirsten Westin bo predavala o tem, kako je načrtovanje na Švedskem razdeljeno med različne akterje in različne ravni. Zadnjih 50 let je mestno prebivalstvo ocenjeno na 85% od 10 milijonov prebivalcev. Urbanizacija je še vedno prisotna, saj se večja urbana območja povečujejo, veliko manjših mest pa doživlja upad prebivalstva. To je povzročilo pomanjkanje stanovanj v hitro rastočih urbanih somestjih Stockholma, Göteborga in Malmöja ter v nekaterih drugih večjih mestih. Hkrati je v manjših mestih in na podeželskih območjih stanovanj preveč. Vožnja na delo je za mnoge način, kako rešiti problem iskanja cenovno dostopnih stanovanj. Na nacionalni ravni to pomeni, da se vsak tretji zaposleni vozi na delo izven občine, v kateri prebiva. Vloga države je na Švedskem po tradiciji močna (pomembnost države blaginje), švedski parlament in vlada z zakonodajo določata okvire za načrtovanje in gradnjo. Čeprav je vloga države močna, so za načrtovanje zemljišč in vodnih območij znotraj svojih geografskih meja odgovorne občine. Občina ima pooblastila za sprejemanje načrtov in odločitev, ali naj se načrt izvaja ali ne. Stanovanjsko področje urejajo občine z načrti rabe zemljišč, medtem ko je načrtovanje medkrajevnega in medregionalnega javnega prometa v pristojnosti regionalnih odborov. V politični in tudi javni razpravi na Švedskem sta danes izpostavljeni dve vprašanji povezani z urbanizacijo in vožnjo na delo; napetosti med mesti in podeželjem ter medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju. Kerstin Westin bo predstavila ozadje tega stanja in navedla nekaj primerov, ko lahko čezmejno načrtovanje deluje (ali pa tudi ne).

Kerstin Westin je profesorica geografije na Univerzi Umeå na Švedskem. Večina njenih raziskav se nanaša na vožnjo na delo in njene družbene in gospodarske učinke. Preučevala je tudi učinke zasebnega lastništva gozdov na migracije z in na območja, ki so bogata z gozdovi. Še eno izmed področji njenega raziskovanja pa je človekova navezanost na kraj.  Profesorica je bila vodja oddelka geografije v letih 2002–2009 in 2013–2018. Odgovorna je bila za vzpostavitev magistrskega programa prostorskega načrtovanja in programa Advanced GIS.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Slika: Urejanje krajine – slovenska krajinska politika
0 1155

Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Predavanje z razpravo

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Organizator: DKAS, IPoP, Urbanistični inštitut RS

Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ter IPoP - Inštitut za politike prostora organizira predavanje "Urejanje krajne - slovenska krajinska politika". Predstavljen bo projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine« s katerim DKAS, IPoP in CIPRA Slovenija s podporo Ministrstva za okolje in prostor pripravljajo izhodišča za krajinsko politiko. Projekt je zanimiv metodološko in vsebinsko, zasnovan je kot vključujoč proces prepoznavanja problemov in oblikovanja rešitev za izboljšanje razmer v načrtovanju in upravljanju krajine, njegov cilj je sprejem družbenega dogovora o krajinski politiki. S Krajinsko politiko bo Slovenija zapolnila vrzeli v načrtovanju in upravljanju krajine, sistemsko podprla procese preobrazbe krajine in izpolnila zahteve Evropske konvencije o krajini ter tako zagotovila celovito načrtovanje in upravljanje krajine. Stroka s področja urejanja prostora in graditve je leta 2016 v gradivu Kultura prostora zdaj! ugotovila, da sta skrb za varstvo in razvoj krajine v Sloveniji premalo učinkovita, da smo priča postopni razgradnji kakovosti in zmanjševanju razvojne vrednosti slovenske krajine. Razmere se od takrat niso pomembno spremenile in zanimivo bo slišati, kako na načrtovanje in upravljanje krajine gledajo kolegice in kolegi, katerih organizacije so bile povezane  v partnerstvu Odgovorno do prostora!. 


Kontaktna oseba za dodatne informacije: Maja Simoneti, maja.simoneti@ipop.si


Več o dogodkih v mesecu krajinske arhitekture si lahko preberete na www.dkas.si in na njihovi Facebook strani. Več o krajinski politiki, kateri je letošnji mesec krajinske ahtitekture posvečen pa na www.krajinskapolitika.si.


 Vljudno vabljeni na predavanje in razpravo. Več informacij na info@uirs.si.


Prenos datotek

Program Ljubljana – moje mesto

Slika: Program Ljubljana – moje mesto
0 2062

Program Ljubljana – moje mesto

Obnove stavbnih lupin stavb s statusom kulturne dediščine

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri

brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri, brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Arhitekt in urbanist Karel Pollak bo predstavil program Ljubljana – moje mesto, ki se izvaja že od leta 1989 in vključuje izvajanje obnov stavbnih lupin spomeniško varstveno pomembnih stavb. Takrat se je mestna vlada Ljubljane v okviru priprav na Svetovni kongres oblikovalcev (ICSID 91) odločila, da bo namesto za običajni blišč ob takšnih prireditvah raje prispevala denar za izboljšanje urejenosti mesta - stavbnih pročelij, kasneje pa tudi javnih površin v starem delu mesta.

V osemdesetih letih je v Ljubljani sicer že potekala celovita »prenova«, v kateri je bilo obnovljenih nekaj stavb in pripravljeni so bili načrti za revitalizacijo območja Stare Ljubljane. Vendar pa je celovita prenova tedaj zastala zaradi družbenih sprememb in denacionalizacije, ukinitve sistemskih virov financiranja ter visoke cene prenove. 

Vzporedno je bil zasnovan program »Ljubljana - moje mesto«, pri katerem MOL sodeluje pri obnovi pročelij in streh. V okviru programa je dolga leta potekalo tudi urejanje javnih površin in njihovo prilagajanje za gibalno in drugače funkcionalno ovirane ljudi. To še poteka, vendar ne pod imenom LMM. 

Z obnavljanjem pročelij in streh, urejanjem odprtega mestnega prostora – trgov, ulic in nabrežij ter odpravljanjem arhitekturnih ovir sledi mesto Ljubljana razvojnim tokovom zahodnih evropskih mest - čeprav ne s celovito prenovo, ki je zaradi razdrobljenosti lastništva in pomanjkanja sistemskih sredstev v našem okolju praktično ni možno izvajati. Vseeno pa mesto z večjo stopnjo urejenosti postaja ne le bolj prijazno prebivalcem, temveč tudi privlačnejše za investicije, razvoj turizma, kongresno dejavnost idr. Raste pa tudi ozaveščenost o pomenu in vrednotah stavbne kulturne dediščine.

Arhitekt in urbanist Karel Pollak, zaposlen na Mestni občini Ljubljana na Oddelku za urejanje prostora že preko 20 let vodi projekt Ljubljana moje mesto in sodeluje pri mnogih drugih nalogah s področja urejanja in rabe javnih površin.

 Vljudno vabljeni na predstavitev in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Sodelovalno načrtovanje prostora

Slika: Sodelovalno načrtovanje prostora
0 3069

Sodelovalno načrtovanje prostora

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. januar 2019 ob 17.00 uri

Kljub vse večji podpori vključevanju prebivalcev v procese načrtovanja in urejanja prostora se zdi, da še vedno obstaja razkorak med željo po vključevanju javnosti in standardnimi posvetovalnimi procedurami, ki sledijo. Čas je za spremembe, ki bodo lokalne skupnosti postavile v središče načrtovanja in urejanja prostora. Predavanje bo predstavilo inovativne metode soustvarjanja (oz. sodelovalnega ustvarjanja krajev z močno identiteto) in njihove aplikacije na lokalnem nivoju. Kakšne možnosti bi se lahko pojavile, če bi prostor dejansko soustvarjali (in ne izvajali le konzultacij, ki so pogosto približek tokenizma)? Kako naj pripravljalne dejavnosti pripomorejo in podprejo urbanistično-oblikovalske dogodke? Kako lahko merimo njihov učinek v fazah sodelovalnega skupnostnega načrtovanja prostora, ki sledijo? Kakšna je najboljša praksa, ki je uporabna za pojasnitev stopnje bistvenih načrtovalskih in oblikovalskih znanj, ki jih moderator postopkov potrebuje (če sploh) na tovrstnih skupnostnih dogodkih?

Tematika je v kontekstu povečanega obsega participativnih in skupnostnih dogodkov v Evropi in po svetu zelo aktualna in vključuje uporabo različnih orodij in metod sodelovanja javnosti. Raziskava, ki jo bo predstavil predavatelj, prinaša pomemben pregled sestavnih delov in korakov participativnega procesa, njene ugotovitve pa bodo pomagale pri razumevanju in povečanju končnega učinka skupnostnih participativnih procesov. 

Dr. Husam AlWaer je urbanist z ozadjem v arhitekturi, urbanističnem načrtovanju in trajnosti, ki piše in govori o ustvarjanju boljših krajev. Je nagrajen avtor in kurator dogodkov, ki se osredotoča na vprašanja ustvarjanja mest in urbanistične prakse ter njihovih družbenih vplivov. Ukvarja se z izobraževanjem in moderiranjem dogodkov na državni in mednarodni ravni, ter je višji predavatelj na področju trajnostnega urbanega oblikovanja in vrednotenja na šoli za družbene vede Univerze v Dundeeju. Strastno se zanima za prihodnost trajnostnih krajev in mest, zlasti za razvoj novega razmišljanja o procesih in metodah za udejanjanje trajnostnega urbanizma ter načina njihovega izvajanja in upravljanja.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

"Jutri" v Trnovem

Slika: "Jutri" v Trnovem
0 1787

"Jutri" v Trnovem

Filmska projekcija

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. oktober 2018 ob 17. uri

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Odprte hiše Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vljudno vabimo na projekcijo filma "Jutri" (Demain), ki bo potekala v torek 2. oktobra 2018 ob 17. uri v prostorih knjižnice UIRS. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop je prost.

Dokumentarni film Jutri (režija Cyril Dion in Melanie Laurent - 115 min) se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane "ameriške sanje", spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala Odprte Hiše gospo Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.


dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent. 


Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

Vljudno vabljeni!

Več informacij na info@uirs.si.

Participativni proračun v Chicagu

Slika: Participativni proračun v Chicagu
0 5019

Participativni proračun v Chicagu

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 18. september 2018 ob 17.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 18. september 2018 ob 17.00 uri

Teresa Córdova bo razpravljala o participativnem proračunu (PB) v Chicagu in opisala vlogo Great Cities Institute (GCI) pri vodenju tega demokratičnega procesa določanja javne porabe. Predstavila bo zgodovino participativnega proračunskega načrtovanja in opisala proces in partnerstva potrebna za oblikovanje uspešnega procesa. Razpravljala bo tudi o izzivih PB in strategijah za njihovo premagovanje.

Sodelovanje pri PB je demokratičen proces, v katerem se člani skupnosti neposredno odločijo, kako porabiti del javnega proračuna. Ljudem ponuja temeljito drugačen način sodelovanja z vlado. Združeni narodi PB promovirajo kot najboljšo prakso demokratičnega upravljanja. Februarja 2012 je GCI sodeloval s Projektom PB in široko koalicijo mestnih svetnikov, mestnih institucij in organizacij, ki se ukvarjajo s skupnostjo, za zagon PB Chicago. PB Chicago želi izvajati in razširiti procese PB in neposredno demokracijo v Chicagu. GCI je vodilni univerzitetni partner PB Chicago, ki je odgovoren za zagotavljanje splošnega vodenja projektov, angažiranja skupnosti in vrednotenja. Od leta 2012 je PB Chicago vključil več kot 13.000 prebivalcev v dvanajstih različnih skupnostih, ki se neposredno odločajo, kako porabiti več kot 18 milijonov javnih sredstev.

Teresa Córdova je direktorica Great Cities Institute (GCI) na univerzi v Illinoisu v Chicagu. Je tudi profesorica za urbanistično načrtovanje in politiko na Visoki šoli za urbanistično načrtovanje in javne zadeve (CUPPA) in oddelkov za sociologijo, spol in ženske študije UIC ter latinskoameriške študije. Prof. Córdova je doktorirala iz sociologije na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Prejela je več priznanj za akademske dosežke in vodenje, vključno s priznavanjem njene vloge pri načrtovanju infrastrukture ter razvojem malega podjetniškega inkubatorja in komercialne kuhinje.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.



'Doma Kultury'

Slika: 'Doma Kultury'
0 3096

'Doma Kultury'

Regeneracija sovjetskih socio-kulturnih centrov v nova urbana vozlišča

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 28. november 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Preoblikovanje socialne in kulturne infrastrukture, ki je bila vzpostavljena v času socialistične Sovjetske zveze, v lokalne centre, ki ustrezajo potrebam sodobne družbe, je ena od pomembnih tem sodobnega urbanističnega načrtovanja v Rusiji. Vključuje različne dejavnosti, kot je preoblikovanje introvertiranih območij šol in vrtcev v sosedska središča; preporod celotnega življenja dela mesta s preoblikovanjem t.i. domov kulture; izboljšanje raznolikosti in kakovosti socialnih storitev ter kakovosti mestnega okolja ob zmanjševanju obremenitev občinskega proračuna s privabljanjem kakovostnih naložb v mestne predele. Predavanje bo predstavilo metodo evolucijskega preoblikovanja urbanega okolja s socialnim in prostorskim preoblikovanjem domov kulture, ki so prvotno bili kulturna in izobraževalna središča, ki jih je sovjetska država zagotovljala v naseljih ali mestih. Glavni cilj predlaganega pristopa je ohraniti tradicije, ki obstajajo na območjih domov kulture, hkrati pa dodati novo identiteto in vnesti inovativnost. Predavateljica bo pojasnila, kako izvesti popis tradicionalnih elementov obstoječega doma kulture z opisovanjem načina njegovega delovanja, povezanosti z okolico, odnosa do preteklosti in prihodnosti. Diskutirala bo o določanju novih programov in možnostih fizičnih razširitev. Za vse faze poteka projekta (zaznova, izvajanje, uporaba in prilagajanje) bo predstavila finančne in upravljavske modele, ki se prilagajajo glede na razmere rastočega ali usihajočega gospodarstva.


Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra urbane kompetenčnosti Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) specializirana za  stanovanjske projekte ter izboljšave na področju razvoja in načrtovanja mest. Je soustanoviteljica in vodilni arhitekt Platforme, strateškega svetovalnega in konceptualnega urada za prostorsko in arhitekturno oblikovanje.


Prenos datotek

Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 1574

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu

Slika: Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu
0 1953

Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu

Johannesburg in Cape Town

Nico Kotze

27. junij 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Večji del 20. stoletja politika apartheida močno vpliva na fizične, socialne in ekonomske krajine urbanih in podeželskih območij v Južni Afriki. Črnske, indijske in mešane rasne skupine prebivalstva so večinoma preselili iz osrednjih poslovnih con urbanih središč, saj so bile te v domeni belcev. Odprava takšne politike v letu 1986 je privedla do sprejetja načela, po katerem lahko črnsko prebivalstvo stalno prebiva v južnoafriških mestih. Celoten proces družbenega prestrukturiranja se je začel 30. junija 1991 z razveljavitvijo zakona o skupinskih območij in se je pospešil po prvih nerasnih volitvah v Južni Afriki, ki so potekale aprila 1994. Ker predstavljajo v južnoafriških mestih kulturno identiteto le nekateri spomeniki, pa tudi zaradi razvoja primestnih nakupovalnih središč, je trend priseljevanja v mestna središča začel upadati. V mnogih večjih urbanih središčih v Južni Afriki je bilo kar nekaj poskusov, ki so jih izvedle lokalne oblasti in zasebni sektor, da bi oživili mestna središča v državi. Šestindvajset let po razveljavitvi zakona o skupnih območjih se zdi, da je bilo mesto Cape Town še najbolj učinkovito pri spopadanju z novimi zahtevami za mestne spremembe in prenovo v poapartheidskem odobju Južne Afrike.

Nico Kotze, predavatelj urbane geografije na oddelku za geografijo, okoljsko upravljanje in energetiko Univerze v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, bo predstavil vpliv apartheida in obdobja po njem na razvoj in prenovo južnoafriških mest (s posebnim poudarkom na Johannesburgu in Cape Townu).

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje

Slika: Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje
0 2442

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje

Analiza socialne donosnosti naložb na primeru Plymouth, Velika Britanija

Stefania Ragozino

23. maj 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje
Analiza socialne donosnosti naložb na primeru Plymouth, Velika Britanija

23. maj 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Prenos datotek

Plečnikove ureditve odprtega prostora

Slika: Plečnikove ureditve odprtega prostora
0 1269

Plečnikove ureditve odprtega prostora

Darja Pergovnik

Darja Pergovnik

17. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Plečnik in krajinsko arhitekturne ureditve v Ljubljani

17. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg

Slika: Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg
0 463

Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg

Richard Sendi in Barbara Černič Mali

3. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Kako funkcionira in kakšna so stališča ključnih državnih inštitucij o njem?

3. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi

Slika: Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi
0 643

Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi

Marta Santos Silva

4. maj 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predstavitev vmesnih rezultatov EU projekta TENLAW

4. maj 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator: Richard Sendi

Urbanistični terminološki slovar

Slika: Urbanistični terminološki slovar
0 750

Urbanistični terminološki slovar

Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič

x. x 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predstavitev in pogovor

x. x 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Ruska mesta

Slika: Ruska mesta
0 327

Ruska mesta

Olga Krassovskaya

12. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Pretekla in sodobna urbanistična teorija in praksa

12. april 2016 ob 17.00/strong>

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji

Slika: Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji
0 319

Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji

Christine Lelévrier

25. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Kako meščani dojemajo privatizacijo javnega prostora?

25. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Učinkovito delujoče krajine

Slika: Učinkovito delujoče krajine
0 601

Učinkovito delujoče krajine

Brad Collett

7. junij 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Upravljanje z meteornimi vodami v sodobnem urbanizmu

7. junij 2016 ob 17. uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Urbani razvoj obalnih območij na Švedskem

Slika: Urbani razvoj obalnih območij na Švedskem
0 249

Urbani razvoj obalnih območij na Švedskem

Olov Schultz

20. januar 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

20. januar 2016 ob 17.00 uri

Preobrazba obvodnih območij v Stockholmu, Malmu in Gothenburgu

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

RSS
12

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top