Search
en-USsl-SI

Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča

Slika: Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča
0 9513

Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča

predstavitev knjige in pogovor na knjižnem sejmu

Knjiga bo predstavljena na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu na okrogli mizi v okviru  »debatne kavarne«, dne 23. 11. med 12. in 13. uro v dvorani M.

Spoštovani!
Z veseljem sporočam, da smo dokončali

SPOMINSKI ZBORNIK
VLADIMIRJA BRACA MUŠIČA.

Knjigo bomo predstavili na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu na okrogli mizi v okviru

»debatne kavarne«,
dne 23. 11. med 12. in 13. uro v dvorani M.

Pogovor bo vodil Ivan Stanič, sodelovali pa bodo dr. Breda Mihelič, dr. Bogo Zupančič, dr. Pavle Gantar, mag. Miran Gajšek in Jože Dekleva.

V pogovoru se bomo spominjali Vladimirja Braca Mušiča, arhitekta, urbanista, raziskovalca, profesorja, publicista, velikega razumnika in politika, vsestranske osebnosti, ki je odločilno   zaznamoval urbanistično teorijo in prakso v drugi polovici 20. stoletja v Sloveniji in tudi širše v celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Veselimo se srečanja in zanimive debate ob izidu knjige.

Breda Mihelič
V imenu Urbanističnega inštituta RS

Spominski zbornik, v katerega so prispevali svoje spomine tudi nekateri njegovi sodelavci, kolegi in prijateljev, ki so ga spremljali na njegovi življenjski in strokovni poti tako doma kot v tujini. 


Priznanje Maks Fabiani

Slika: Priznanje Maks Fabiani
0 3931

Priznanje Maks Fabiani

Urbanistični terminološki slovar prejemnik urbanističnega priznanja

Urbanistični terminološki slovar, prejemnik letošnjega priznanja Maks Fabianije delo Urbanističnega Inštituta RS v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji so Breda MiheličMarjeta Humar in Matej NikšičNagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja pa je žirija letos prisodila projektu Nordijski center Planica

Vsa prispela dela so bila kakovostna, inovativna in so dokazovala širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev tako pri načrtih in njihovih realizacijah kot tudi pri študijskih delih in publicistiki, so zapisali člani žirije Mojca Šašek Divjak, Jelka Hudoklin, Peter Bassin in Andrej Pogačnik. 

Nagrado in priznanji, ki jih podeljuje Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor, bodo podelili v soboto na gradu v Štanjelu, kjer bo na ogled tudi razstava vseh prispelih del.


Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​
0 4413

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo okrogla miza potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Uredništvo revije Urbani izziv sporoča, da je izšla letošnja strokovna izdaja revije Urbani izziv. Revija obsega 170 strani, vsebina pa se nanaša na urejanje ter načrtovanje prostora v Sloveniji. Tudi letos smo številko še dodatno obogatili s prispevki 28. Sedlarjevega srečanja. Tema srečanja in s tem tudi objavljenih člankov v strokovni izdaji je Urbana regeneracija.

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri okrogla miza na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže). Na njej bo čas za nadaljevanje razprave s Sedlarjevega srečanja.

Za kazalo vsebine nove številke kliknite tukaj.


Če želite publikacijo prejeti, izpolnite naročilnico in jo pošljite po elektronski pošti na naslov: urbani.izziv-strokovni@uirs.siNaročilnica je dostopna tukaj (kliknite). Cena enega izvoda je 5 evrov. Nakup je možen tudi v knjižnici Urbanističnega inštituta RS.

Vse druge informacije najdete na slovenski različici spletne strani revije, v menu-ju strokovne izdaje: http://urbani-izziv.uirs.si

Uredništvo revije


Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Slika: Najboljše ljubljansko otroško igrišče
0 4220

Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Po izboru bralcev časnika Dnevnik

Ljubljana, 12.10.2017

Povezava do članka


Najboljše otroško igrišče je po mnenju bralcev Dnevnika v Severnem mestnem parku.

Šest otroških igrišč se je v Dnevnikovi akciji potegovalo za naslov najboljšega otroškega igrišča v mestu. Bralci so naziv podelili igrišču v Severnem mestnem parku, kjer ladja, zasidrana ob svetilniku, spominja na poletne obmorske vragolije.

Povezava do članka

Med glasovanjem je bilo igrišče predstavljeno v tem članku.


Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Slika: Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?
0 4367

Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Avtor prispevka objavljenega v Sobotni prilogi in na spletni strani časopisa Delo je naš sodelavec Aljaž Plevnik

Foto: © Jože Suhadolnik, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

Plečnikova sodobnost

Slika: Plečnikova sodobnost
0 4757

Plečnikova sodobnost

Kako Plečnikovo delo razumeti danes

11. september  - 2. november 2017

Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana

Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto saj, mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo? Se zavedamo, da je po prvi svetovni vojni, po daljšem premisleku, zapustil utrto pot razvoja svetovne arhitekture in se zavestno podal na lastno pot? Ta pot je botrovala prepričanju, da ima arhitektura pomembnejšo nalogo, kot je zgolj njena funkcionalnost. Da gradi našo civilizacijo, ki naj pusti trajen pečat svetu, v katerem živimo. Zato je Plečnikova arhitekturna govorica tako klasična – da bi bila razumljiva. Njene prave kvalitete pa se skrivajo v izvirnosti njegovih rešitev: most ni most, ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti, mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel. V Ljubljani je uspel povezati tradicijo s sedanjostjo v prepletu, ki koristi obema. Razstava na nekaj primerih skuša razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše zgodovine, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti

Plečnikovo delo običajno delimo na tri obdobja, povezana s tremi mesti, v katerih je deloval: Dunajem, Prago in Ljubljano. Dolga leta je bilo njegovo delo po tem vrstnem redu tudi obravnavano, saj je umetnostna zgodovina najbolj cenila njegovo zgodnje obdobje, ko je bil še del dunajske avantgarde, zbrane okrog profesorja Otta Wagnerja. Vendar danes vse bolj spoznavamo ravno vrednost njegovega zrelega obdobja, ko si je zavestno izbral povsem svojo arhitekturno pot. Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto, saj mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo?

Razumeti moramo, da sta Plečnikova selitev v Prago leta 1911 in prva svetovna vojna povzročili nekajletni zastoj v njegovem ustvarjanju. Ob prihodu v Prago je bil star 39 let, leta 1920, ko je spet pričel dobivati pomembne naloge, pa 48. Torej je skoraj desetletna prekinitev ustvarjanja padla v obdobje, ko je bil na višku ustvarjalnih moči. Med prvo vojno se je soočil še z neverjetnim uničenjem in človeškimi žrtvami, kar je občutljivega Plečnika zelo pretreslo. Imel je dovolj časa, da je lahko temeljito premislil o svojem odnosu do arhitekture in si dokončno izbral samosvojo pot, ne da bi se menil za svetovne trende sodobne arhitekture. Ugotovil je, da je smisel arhitekture v njenem preseganju časa in zato je stremel k večni arhitekturi (architectura perennis), ki bo razumljiva vsem, ne le danes, ampak tudi v prihodnje.

Brezčasna arhitektura ni tista, ki času kljubuje zaradi svoje trdnosti, ampak tista, ki jo stoletja po nastanku ljudje tudi razumejo in cenijo. Zato mora vsebovati neko univerzalnost, kot jo imajo na primer klasična dela, ko se nam zdi, da imajo vsaki dobi nekaj povedati, da so vedno aktualna. In ko želimo nekaj povedati, uporabljamo jezik, ki ga vsi razumejo. Zato je Plečnik  uporabljal splošno razumljiv jezik klasičnih arhitekturnih elementov: stebra (1), loka (2), piramide (3), obeliska (4) itd. – elementov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila. Ker je verjel v etruščanske korenine Slovencev, je menil, da smo legitimni nasledniki antične arhitekture, iz katere je potrebno izhajati.  

Vendar je to le zunanji nagovor, bistvo njegove arhitekture pa je treba iskati v kreativnosti njegovih zasnov. Za dobro arhitekturo ni recepta, saj se mora arhitekt ukvarjati z mnogimi nasprotujočimi zahtevami, ki vnaprej izključujejo idealno rešitev. Arhitektura je vedno kompromis med želenim in mogočim. Zato je njena kvaliteta v kreativnosti tega kompromisa in ne v njenem zunanjem izrazu. Ob tem so Plečnikove arhitekturne rešitve še izvirne: most ni most (5), ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti (6), mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel (7).  

Razstava skuša na nekaj primerih razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše tradicije, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti.

Andrej Hrausky

CONNECTING NATURE

Slika: CONNECTING NATURE
0 2790

CONNECTING NATURE

Prvi sestanek projekta CONNECTIN NATURE

V Dublinu se je od 8.6.-9.6.2017 odvil prvi sestanek projektne skupine projekta CONNECTING NATURE.

Kaj so izzivi projekta?

Večina inovacij se pojavlja v mestih, vendar so mesta tudi lokacija, kjer se pojavlja večina današnjih velikih in nujnih izzivov; izzivi, kot so hitra podnebna in okoljska sprememba, zapleteno ravnanje z vodo in odpadki, negativno zdravje in dobro počutje, spremembe v socialni koheziji in migracijskih vzorcih. Naravne rešitve lahko zagotovijo vstopno točko za reševanje teh izzivov.

Čeprav so koristi naravnih rešitev jasne in lahko neposredno obravnavajo navedene izzive, je razvoj in izvajanje naravnih rešitev počasen, neenakomeren in v mnogih primerih zapleten; ki zahtevajo prizadevanja v mnogih disciplinah. Pri razvoju načrtov za uvedbo naravnih rešitev v mestih se je treba soočiti s problemi, kot je "silovsko razmišljanje", upravljanje socialne kohezije in reševanje pomanjkanja znanja, ki obstaja v okoljevarstvenih rešitvah.

Povezovalna narava je te izzive prevzela in oblikovala in testirala pristope z uporabo multidisciplinarnih metod, pri katerih so rešitve zasnovane in ustvarjene skupaj, kar bo vodilo v oblikovanje odpornih, okolju prijaznejših in bolj zdravih mest, kar bo vodilo k bolj trajnostnemu življenju za svoje državljane.

Cilji projekta:

  • Razviti proces urbanističnega načrtovanja, ki bo "odprl" silose, bogatil in negoval družbene, poslovne in vodstvene inovacije ter se osredotočil na povečanje naravnih rešitev v mestih;
  • Razviti nov glavni načrtovalni postopek, ki pospešuje krepitev naravnih rešitev v mestih s povezovanjem političnih in tržnih potreb ter preoblikovanjem ovir v priložnosti za inovacije;
  • Razviti vodilni postopek za opredelitev financiranja in finančnih mehanizmov, ki vzpostavljajo naravne rešitve kot veljavne rešitve za trajnostna in prožna mesta, ki so pripravljena na podnebje; ter za vrednotenje znanja in tržnih mehanizmov za zmanjševanje naravnih rešitev za spodbujanje trga za nove inovacije;
  • Razširjanje, replikacijo in integracijo naravnih rešitev v mestih;
  • Izvajati resorne glavne načrte v mestih, ki spremljajo prihodnost, in sicer v sodelovanju, pri čemer se izmenjujejo dobre prakse, delovni primeri in merljivi dokazi, interdisciplinarno delo in sodelovanje zainteresiranih strani;
  • Vključitev mest opazovalk, da se lahko hitro vključujejo v gradnjo zmogljivosti in izkušnje učenja, na učinkovito izmenjavo znanja in mentorstvo med vodilnimi mesti in hitrimi mesti ter uporabo dokazanih postopkov kuratorskega načrtovanja;
  • Zagotoviti ustrezno financiranje za uresničitev hitrih spremljevalnih glavnih načrtov mestnih pospeševalcev za povečanje naravnih rešitev v mestih, ki se hitro spuščajo;
  • Razviti trajnostno podporo za inovacije, izkoriščanje in razvoj podjetništva na izbranih in obetajočih novih vzorčnih rešitvah, ki temeljijo na naravi, od lokalnih mest in drugih rešitev, ki so soustvarjene, da bodo bolje ustrezale posebnim okoljevarstvenim, organizacijskim in financnim scenarijem mest, ki so hitro sledile;
  • Izkušnje in pridobljeno znanje bodo ponovno vključeni v referenčni okvir za rešitve, ki temeljijo na naravi.




Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau

Slika: Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau
0 12261

Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau

10. junij 2017

Art Nouveau je gibanje, ki se je na prehodu iz 19. v 20. pojavilo v vsej zahodni Evropi. Na območju Podonavja naletimo na njegove številne pojavne oblike, od dekorativne umetnosti, do arhitekturnih stvaritev. V urbanem okolju so najbolj vidni elementi dunajske secesije, ki je bila konec 19. stoletja na tem območju prevladujoča. Številni biseri secesijske arhitekture, dekorativne umetnosti in uporabne umetnosti so neraziskani, njihov potencial za urbani in turistični razvoj pa še ni izkoriščen. Tega problema se zavedamo projektni partnerji iz držav Podonavske regije, ki bomo izdelali metode in pristop za vrednotenje in ohranjanje secesijske dediščine na različnih nivojih in področjih. Na Urbanističnem inštitutu RS smo v letu 2017 pričeli izvajati projekt Art Nouveau Danube. Projekt se izvaja ob podpori Transnacionalnega programa Interreg Podonavje 2014 - 2020. 

Informacije: vlasta.vodeb@uirs.si

Več o Art Nouveau in program praznovanja

 V Ljubljani si lahko v soboto ob 17:00 ogledate vodeni ogled “Ljubljanske kavarne okoli leta 1900”, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje… več na spletni strani MAO

LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije

Slika: LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
0 5004

LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije

2. junij 2017

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je letos gostil 28. Sedlarjevo srečanje, ki ga letno organizira Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Srečanja se je udeležilo okoli 100 strokovnjakov s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja. Letošnji dogodek je bil posvečen aktualni urbanistični temi urbane regeneracije s katero so želeli odpreti razpravo in osvetliti predloge za učinkovito prenovo in urbano regeneracijo v Sloveniji. V sklopu strokovnih predavanju je Boštjan Cotič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije predstavil projekt LUMAT, ki se ukvarja s celovitim upravljanjem funkcionalnih urbanih območij z vidika trajnostne rabe prostora tudi v Sloveniji. 

Povezava

Foto: Ministrstvo za okolje in prostor in UIRS o projektu LUMAT/ The Ministry of the environment and spatial planning and the UIRS about the LUMAT project

Projekt CONNECTING NATURE

Slika: Projekt CONNECTING NATURE
0 2605

Projekt CONNECTING NATURE

Coproduction with nature for city transitioning, innovation and governance

Urbanistični inštitut je začel sodelovati na projektu CONNECTING NATURE Coproduction with nature for city transitioning, innovation and governance v programu Horizont 2020.

Namen projekta je pozicionirati Evropo kot vodilno globalno silo na področju inovacij in implementacij na naravi temelječih rešitev (nature based solutions - NBS) v razvoju mest in družbe. Projektno partnerstvo sestoji iz 29 partnerjev in se v grobem deli na 1. partnerska mesta različnih razvojnih stopenj in možnosti za implementacijo NBS, od »front-runner«-jev, »follower«-jev do »multiplier«jev, in 2. t.i. »transitioning, innovation and governance academy«, ki bo razvila politike in prakse za doseganje in širjenje prožnosti (resiliance), inovacijskega potenciala in upravljanja mest na podlagi NBS. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je tvorni člen te akademije. Vidnejšo vlogo ima v delovnih paketih 1 (DP1: Ocena, evidenca in vrednotenje), 5 (DP5: Prenos NBS na »multiplier« mesta) in 6 (DP6: So-vključevanje interesnih in vplivnih skupnosti). Ključne kompetence pa so razvoj in uporaba GIS orodij (npr. PP GIS – public participation GIS) in različnih metod mapiranja (npr. vedenjski zemljevidi in koncept dnevnih rutin); koncepti prilagajanja prostorskega načrtovanja podnebnim spremembam in poznavanje, vključevanje ter presoja ekosistemskega pristopa in koncepta ekosistemskih storitev kot možnih okvirov implementacije NBS v načrtovalski proces.

Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT

Slika: Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT
0 3226

Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT

16. maj 2017

Urbanistični inštitut RS


V okviru evropskega projekta LUMAT, ki ga finančno podpira program Osrednje Evrope, je bil v Sloveniji  med 16. in 18. 5. 2017 organiziran sestanek med vodilnim partnerjem in slovenskimi partnerji projekta LUMAT, Urbanističnim inštitutom RS, Ministrstvom za okolje in prostor in Mestno občino Kranj. Projekt LUMAT naslavlja problematiko nesistematičnega upravljanja degradiranih urbanih območij in poslovnih con. Namen sestanka je bil natančneje predstaviti pilotne aktivnosti pilotnega partnerja mesta Kranj.

Prvi dan je bil sestanek organiziran na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije v Ljubljani. Osrednja tema sestanka je bila namenjena predstavitvi pričakovanih rezultatov projekta LUMAT, ki bi bili uporabni za Slovenijo. Naslednji dan je bil organiziran sestanek s pomembnim deležnikom za izvajanje rezultatov projekta LUMAT v Kranju, Regionalno razvojno agencijo Gorenjske regije - BSC Kranj in terenskemu ogledu pilotnega območja v Kranju. Zadnji dan smo si v Ljubljani ogledali uspešne in manj uspešne primere urbane prenove.

Povezava

Javni prostori za lokalno življenje

Slika: Javni prostori za lokalno življenje
0 4865

Javni prostori za lokalno življenje

Poziv k oddaji prispevkov

Rok oddaje povzetkov 6. marec 2017 – podaljšan rok oddaje do 13. marca 2017!

Urbanistični inštitut RS, Fakulteta za arhitekturo, UL

Foto: © Andrej Zaviršek, Fotoarhiv Skupaj na ploščad!, 2014.

Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

UIRS in UNI-LJ FA, Ljubljana, od 24. do 26. 5. 2017

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani med 24. in 26. majem 2017 v Ljubljani gostita skupni dogodek partnerjev evropske mreže Humana mesta / Human Cities in tematske skupine Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol / Association of European Schools of Planning). Tridnevni dogodek obsega seminar, delavnice in terenske oglede in naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Poseben poudarek je na načinih prepoznavanja skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje. Posebno izpostavljena so naslednja vprašanja:

  • Kako (pre)oblikovati lokalna okolja da bodo delovala socialno kohezivno?
  • Kakšne urbanistično-oblikovalske rešitve za lokalna okolja so dovolj prožne, da preživijo spreminjanje vrednostnih sistemov njihovih uporabnikov skozi čas?
  • Kako naj se obstoječe metode prepoznavanja vrednot vezanih na prostor  (intervju, doživljajski zemljevid, spoznavni zemljevid, itd.) nadgradijo z novimi pristopi, ki jih omogočajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, množičnim zajemom podatkov itd.?
  • Kako bi lahko partnerstvo med lokalno iniciativo, prebivalci in odločevalci v prostoru delovalo na dolgi rok in prispevalo k izboljšanju javnega odprtega prostora?
  • Kakšna raziskovalna praksa bi lahko ponudila vpogled v prepoznavanje doživljanj prostora različnih socialnih skupin?

Dogodek je zasnovan interdisciplinarno in ciljno vključuje akterje z različnimi pogledi. Glavni namen je odpreti različne poglede na javni prostor, zato k oddaji prispevkov vabimo raziskovalce, strokovnjake iz prakse in vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s to tematiko. Vabimo vas, da na naslov humancities@uirs.si do 13. 3. 2017 pošljete kratek opis (200-250 besed) predlagane tematike, ki bi jo želeli predstaviti v okviru dogodka, ki naj (1) opredeli problematiko, (2) razloži njeno relevantnost v okviru teme dogodka, (3) razloži ozadje, (4) metodo in (5) rezultate.
Mednarodni odbor bo avtorje izbranih predlogov obvestil 16. 3. 2017 ter jih povabil, da do 2. 5. 2017 oddajo razširjene prispevke za objavo v zborniku dogodka.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij v angleškem jeziku na spletni strani UIRS: www.uirs.si.

Dodatne povezave:

Projekt Humana mesta / Human Cities: www.humancities.eu

Tematska skupina Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol): http://www.aesop-planning.eu/blogs/en_GB/urban-cultures-and-public-spaces


Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Slika: Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu
0 4620

Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Prispevek na spletni strani časopisa Delo

Foto: © Tomi Lombar, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri

Slika: Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri
0 9226

Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri

Prispevek na spletni strani SiolNET.

2. februar 2017

Spletna stran SiolNET.

Foto: STA, SiolNET., 2017.

Spletna stran SiolNET.


Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest

Slika: Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest
0 4040

Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest

Novinarska konferenca

2. februar 2017 ob 13.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

2. februar 2017 ob 13.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS, ZRC SAZU in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani prireja Novinarsko konferenco »Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest« v knjižnici Urbanističnega inštituta RS, v četrtek, 2. 2. 2017, ob 13. uri.
 
Slovenske raziskovalne skupine so uspele s kar tremi projekti v močni evropski konkurenci v skupni vrednosti skoraj 700.000 evrov. ARRS bo iz sredstev državnega proračuna prispevala 425.000 evrov. Z uspešno kandidaturo na razpis ERA-NET Cofund je ARRS za sofinanciranje pridobila 39 % sredstev (nekaj manj kot 270.000 evrov).
 
Trije uspešni projekti s slovensko udeležbo so:
1.    Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live), Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, vodja skupine: doc. dr. Matjaž Uršič
2.    Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi  (Bright Future), Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vodja skupine: dr. David Bole
3.    C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places), Urbanistični inštitut Republike Slovenije, vodja skupine: dr. Barbara Goličnik Marušić

Program novinarske konference:

13:00- 13:05

Uvodni pozdrav gostitelja

dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije

13:05-13:10   

Članstvo ARRS v JPI Urbana Evropa in uspeh slovenskih raziskovalnih skupin

prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)

13:10-13:15   

Kako lahko slovenska raziskovalna skupnost sooblikuje evropski razpis – JPI Urbana Evropa kot primer dobre prakse

dr. Richard Sendi, Urbanistični inštitut RS in predsednik ekspertnega telesa o prihodnosti mest pri ARRS

Predstavitve treh uspešnih projektov

13:15-13:20

Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live)

doc. dr. Matjaž Uršič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

13:20-13:25   

Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi  (Bright Future)

dr. David Bole, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

13:25-13:30   

Projekt C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places)

dr. Barbara Goličnik Marušić, Urbanistični inštitut RS

13:30 – 14:00   

Novinarska vprašanja
 
Vljudno prosimo, da svojo udeležbo sporočite na elektronski naslov: tina.vuga@arrs.si (ali na tel. 01 400 59 43, 051 655 157) do srede, 1. 2. 2017 do 15. ure.
 
Kontakt:
Tina Vuga
Predstavnica za odnose z javnostmi ARRS

Soseska, javni prostor in aktivna vloga prebivalcev

Slika: Soseska, javni prostor in aktivna vloga prebivalcev
0 4637

Soseska, javni prostor in aktivna vloga prebivalcev

Raziskovalne delavnice za osnovnošolske otroke

1. oktober 2016 – 31. december 2016

Human cities

1. oktober 2016 – 31. december 2016

Sklop sedmih raziskovalnih delavnic Soseska, javni prostor in aktivna vloga prebivalcev organizira Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter lokalno iniciativo Skupaj na ploščad! v okviru mednarodnega projekta Human Cities: Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020).

Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji

Slika: Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji
0 4631

Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji

Predavanje Christine Lelévrier

25. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predavanje bo angleškem jeziku. Vstop prost.

Kako meščani dojemajo privatizacijo javnega prostora?

25. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predavanje bo angleškem jeziku. Vstop prost.

Podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah, je francoska vlada leta 2003 uvedla politiko urbane prenove, ki se je osredotočala na 300 velikih stanovanjskih sosesk zgrajenih v šestdesetih letih 20. stoletja.

Cilj Nacionalnega programa urbane prenove (Programme National de Rénovation Urbaine) je bil spodbuditi socialno mešanje in trajnostni razvoj skozi zagotavljanje raznolike stanovanjske ponudbe - s pomočjo rušitev, stanovanjskih novogradenj in preoblikovanja zasebnih in javnih prostorov. Raznolika stanovanjska ponudba naj bi se zagotavljala tudi s pomočjo t. i. résidentialisation, to je gradnje majhnih, samovzdržnih stanovanjskih enot z omejenim dostopom preko ograjenih prostorov, ki naj bi zagotavljali varnost, socialni nadzor in prilagoditve.

Predavanje se osredotoča na ta vidik vsiljene « privatizacije javnega prostora » in na dojemanje takega pristopa s strani lokalnih prebivalcev, ki je bilo raziskano s pomočjo kvalitativnih intervjujev v dveh različnih soseskah.

Christine Lelevrier je francoska urbana sociologinja in urbanistična načrtovalka. Poučuje na Pariški šoli za urbanistično načrtovanje in je direktorica raziskovalnega središča za urbanistično načrtovanje Lab’urbe. V sodelovanju z drugimi evropskimi univerzami vodi mednarodni magistrski študij Urbana prenova in mestno načrtovanje v Evropi. Po vodenju sedmih raziskovalnih programov na temo socialnih učinkov urbane prenove v Franciji (2003-2013) je sedaj vključena v projekt Divercities: upravljanje urbane raznolikosti, ki poteka v okviru Sedmega okvirnega programa EU.

Urbanistični terminološki slovar

0 3556

Urbanistični terminološki slovar

Nova knjiga!

Marec 2016

Urbanistični inštitut RS

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Obveščamo vas, da je 4. marca 2016 v Zbirki Urbani izziv-Publikacije in Zbirki Slovarji izšel Urbanistični terminološki slovar, ki sta ga pripravila Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Knjigo lahko naročite po ceni 34€ (z vključenim DDV) . Naroči!




Urbanistični terminološki slovar

Uredniki: Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič

Založnika: Urbanistični inštitut Republike Slovenije in ZRC SAZU, 2015

Urbanistični terminološki slovar je razlagalni, normativni in prevodni slovar sodobnega slovenskega urbanističnega izrazja, izdelan na podlagi slovenskega gradiva. Obsega 2150 slovarskih gesel s področja urbanizma in z njim povezanih disciplin (arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, urbanistične zgodovine, urbanistične teorije, komunale, geodezije, demografije, kmetijstva in gozdarstva, kulturne in naravne  dediščine, zakonodaje, geografije, sociologije, antropologije, informatike, stanovanj, prometa, urbane ekonomije, prenove, varstva okolja) z razlagami in  angleškimi ustrezniki. Slovar je opremljen z risbami in fotografijami, ki pojasnjujejo posamezna, zlasti težje razložljiva gesla. Dopolnjen je tudi z obsežnim seznamom uporabljene literature in pregledom zakonodaje s področja urbanizma.

Cilj slovarja je zapolniti vrzel v naši strokovni terminologiji na področju urbanizma in prispevati k poenotenju terminologije v zakonodaji, načrtovanju in strokovni  literaturi.

Slovar je namenjen arhitektom, urbanistom in strokovnjakom, ki so na kakršenkoli način povezani z urbanistično stroko, občinskimi in upravnimi službami, odgovornim za prostorsko in urbanistično problematiko, pa tudi študentom in širši javnosti.

Prelistaj predogled slovarja.

Povezava


Podnebne spremembe? Pa kaj!?

Slika: Podnebne spremembe? Pa kaj!?
0 2514

Podnebne spremembe? Pa kaj!?

Potujoča predstavitev

10. december 2015 – 15. januar 2016

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

10. december 2015 – 15. januar 2016

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

21. konferenca držav pogodbenic Okvirne konvencije ZN za spremembo podnebja (UNFCCC), ki prav zdaj poteka v Parizu, ponovno postavlja v ospredje zanimanja temo podnebnih sprememb in potrebe po odzivanju.

Ob tej priložnosti je v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije na ogled potujoča predstavitev Podnebne spremembe? Pa kaj!? Osrednja tema je prilagajanje podnebnim spremembam: dogajanje na globalni ravni, v EU in Sloveniji, politika prilagajanja, orodja in pristopi.

Predstavitev je eden od produktov projekta C3-Alps – Uporaba znanja o podnebnih spremembah za prilagajanje na Območju Alp. Več informacij o projektu in vsebini potujoče predstavitve je na voljo na spletnem naslovu c3alps.uirs.si.

Kólo – pesem za Matijo Jamo

0 3083

Kólo – pesem za Matijo Jamo

Projekcija dokumentarnega film avtorja Amira Muratovića

29. september 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

29. september 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Matija Jama, slovenski impresionistični slikar, je bil v začetku 20. stoletja član slikarske druščine, ki si je prizadevala za uveljavitev slovenskega slikarstva. Skromni in vase zaprti Jama je odločilna leta tega obdobja preživel v tujini, zato je njegovo delo še danes manj znano in izpostavljeno. Med študijem v Münchnu je Jama spoznal premožno Nizozemko Louise van Raders.

Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši sin Matija je pri 13 letih umrl za meningitisom, kar je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal.

Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je poslej vsako poletje preživela v Sloveniji. Ob koncu druge svetovne vojne ostala sama s tremi otroki.

Ena od hčera Agnes je Soesja Citroen, danes znana jazzistka. Po materini smrti je napisala besedilo k eni od skladb; nastala je Pesem za mamo. Ta ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pa tudi prve ljubezni, razočaranja in zrelost izkušene pevke. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji.

Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.

RSS
First678910111214

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana
ali p.p. 3419, 1115 Ljubljana


 Centrala + 386 (0)1 420 13 00
 Tajništvo + 386 (0)1 420 13 10
info@uirs.si
@UrbanInstitut
UIRS

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00

 + 386 (0)1 420 13 31, + 386 (0)31 581 528
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2024 by UIRS
Back To Top