3030
Misije EU zagotavljajo rešitve nekaterih največjih globalnih izzivov
poročilo o okrogli mizi, 4. 10. 2023
Do leta 2030 je mogoče uresničiti zadane cilje, vprašanje je le koliko smo v to pripravljeni investirati.
Pod okriljem Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in v okviru projekta ROAD3P, ki ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija – NextGenerationEU, so za okroglo mizo sedli:
- predstavnik Evropske komisije in Strateškega programskega odbora, ki sprejema delovni program za Misije EU, g. Tit Neubauer,
- generalna direktorica Operacije Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti, dr. Nevenka Cukjati,
- predstavnik slovenskih upravičencev Misije Podnebno nevtralna in pametna mesta iz MO Kranj, g. Tomaž Lanišek,
- koordinator uspešnega projekta Remedies vezanega na Misijo Zdravi oceani, morja, obalne in celinske vode iz javne raziskovalne organizacije Kemijski inštitut, doc. dr. Uroš Novak,
- ambasadorka za občansko znanost, dr. Zarja Muršič,
- predstavnik zainteresirane javnosti, direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije dr. Igor Bizjak.
Okrogla miza je ponudila vpogled v izvajanje Misij EU neposredno iz terena.
Misije EU so povezale politike in programe širokega spektra na ravni EU in uspele privabiti k sodelovanju in implementaciji tudi javnost. V okviru programa Obzorje Evropa je bilo za rešitve nekaterih največjih globalnih izzivov, s katerimi se soočamo tudi na področju EU zagotovljenih 1,8 milijard evrov. Kar pomeni med 320 in 380 milijonov evrov na posamezno misijo. Pa je to dovolj?
Geopolitična vzhajajoča zvezda Indija že od leta 2015 uvršča Pametna mesta relativno visoko na lestvici svojih prioritet in je uresničitvi tega cilja skupno namenila 23 milijard evrov. Kar jasno kaže na to, da podnebne nevtralnosti ne bo mogoče doseči brez sinergije v vključevanju sredstev iz različnih virov financiranja. Raziskovalne dejavnosti so seveda ključne za razvijanje ustreznih rešitev, za njihovo implementacijo pa nujno potrebujemo državni vložek s politično odgovornostjo kot tudi vključitev zasebnega in nevladnega sektorja. Prav slednji namreč lahko pomembno prispeva k vključevanju javnosti, ji približa znanost in prida k skupnemu oblikovanju ustreznih rešitev. Hkrati pa dosega najmanjše celice družbe, ki so ključni mobilizator sprememb v družbi.
Slovenija v misiji Podnebno nevtralna in pametna mesta sodeluje s tremi mesti oz. mestnimi občinami: Ljubljana, Velenje in Kranj. Pri tem pa je nujno zavedanje, da so kapacitete mestnih občin omejene, zato je ključnega pomena, da udeležbo razširimo. Potrebna je jasna in odgovorna vključitev države. Pomembno je dati glas stroki, ki razpolaga s kapacitetami, da preverjene dobre prakse smiselno umesti v prostor. S kupom malih jezerc nepovezanih podatkov namreč ni mogoče biti hiter in ažuren v svojih odzivih na izzive, ki se vrstijo na vsakodnevni bazi. To se je jasno pokazalo tudi v času letošnjih poplav. Prav tako zeleno mesto ne more pomeniti, da imamo betonsko džunglo na eni strani in nekaj gozdnih površin na drugi strani mesta. Urbane prostore je potrebno smiselno načrtovati, v kolikor imamo resnično ambicijo oblikovati kvalitetne življenjske okoliščine za vse.
Več na temo nacionalnega dogodka »Novosti EU financiranja in evalvacija izvajanja Misij EU« lahko izveste na POVEZAVI in v medijskem prispevku »Pametna mesta Evropske unije. So res pametna?«: