Kratka predstavitev

Pregled orodij za usmerjanje in nadzor urbanih oblik v veljavni zakonodaji o prostorskem planiranju v Sloveniji je pokazal njihovo izjemno zastopanost, vendar pa jih, kot opažamo, večinoma redko uspešno udejanjamo v načrtovanju bivalnega okolja. Vzrokov je gotovo veliko, od političnih do ekonomskih, med njimi sta tudi slabo razumevanje zakonskih določil in nestrokovnost načrtovalcev. Zato je treba podrobneje določiti vplive oblikovalskih meril na razvoj fizičnih struktur in ugotoviti, katere elemente razvoja fizičnih struktur bi morali z vidika varovanja podobe mesta in posameznih vrednot lokalnega urbanega okolja usmerjati in nadzorovati. To je danes še posebej pomembno, ker v skladu s paradigmo trajnostnega razvoja načrtujemo predvsem rast naselij »navznoter« – v obstoječe urbano tkivo –, kot so posegi dograditve, prenove in (re)urbanizacije obstoječih stavbnih zemljišč. Na osnovi takih izhodišč, proučevanja planerske zakonodaje v državah z razvito tržno ekonomijo in poglobljene interdisciplinarne razprave o estetiki grajenega okolja smo opredelili osnovna urbanističnooblikovalska merila, ki so pomembna za estetski razvoj mesta. Poskusili smo jih razvrstiti tudi glede na značaj, ki ga imajo na posameznih ravneh planiranja (generalni in lokalni), in glede zahtevnosti posamezne lokacije (od nadzora pri urbanistični zasnovi do arhitekturnega detajla). Mnoga od naštetih oblikovalskih meril so pomembna za generalno zasnovo mesta oz. mestnega območja, za lokalno urbano kompozicijo in tudi za arhitekturno oblikovanje objekta. Namen pričujoče monografije je, da v besedi in sliki ponazori vpliv teh meril na razvoj fizičnih struktur mesta. Ugotovili smo namreč, da so jasno opredeljene kategorije primerljive oz. značilne za posamezne ravni planiranja ter hierarhično stopnjevanje zahtevnosti pri umerjanju in izvajanju nadzora v oblikovanju. V praksi je posamezne elemente teh kategorij treba predstaviti z oblikovalskimi merili urejanja, razložiti njihove značilnosti in v obliki priporočil povzeti tiste vidike, ki so pomembni za planiranje/načrtovanje in izvajanje nadzora pri oblikovanju. Tako zasnovana monografija z elementi priročnika je lahko tudi poučno gradivo in bo koristen pripomoček za načrtovalce ter upravne in planerske službe, ker je, kot smo ugotovili, kvalitativna merila težko nadzorovati brez predhodnega osnovnega znanja o urbanističnem oblikovanju oz. načelih dobrega oblikovanja. Kaliopa Dimitrovska Andrews