Kratka predstavitev
Participativno urejanje prostora se v Sloveniji izvaja, ne moremo pa še trditi, da so participativni pristopi trdno usidrani v našo zavest in prakso. Družbeni in okoljski izzivi se zdijo danes še posebno veliki in vsekakor jih lahko najbolje rešujemo skupaj v dialogu in z dogovarjanjem. Razmeram v okolju ustreza participativni način dela. Ta priročnik poudarja koristi participacije za različne ciljne publike in obravnava tudi izzive procesa participativnega urejanja odprtega javnega prostora ter slednjemu namenja posebno pozornost. V javnem odprtem prostoru se namreč srečajo različni interesi, zato je toliko pomembneje, da so uporabniki na primerne načine vključeni v njegovo urejanje. Čeprav je vsebina priročnika prvenstveno usmerjena v procese urejanja odprtega javnega prostora, se lahko smiselno uporabljajo tudi za druge vsebine in postopki urejanja prostora. Ob tem priročnik ne obravnava vključevanja javnosti v zakonsko predpisane postopke priprave prostorskih aktov in drugih dokumentov s področja urejanja prostora. Pri nastajanju priročnika je bila posebna pozornost namenjena manjšim krajem, kjer v Sloveniji živi največ ljudi in kjer so morda človeški, finančni in drugi viri za izvajanje participativnih procesov v primerjavi z večjimi kraji bolj omejeni. Hkrati pa je prav v manjših krajih in družbenih skupnostih sposobnost sodelovanja velikokrat večja in je to sodelovanje bolje ozaveščeno kot v velikih. Priročnik je predvsem namenjen tistim, ki so najbolj neposredno vpeti v procese participativnega urejanja javnega odprtega prostora, to je predvsem uslužbencem javne uprave in izvajalcem javnih služb ter drugim akterjem, ki na lokalni ravni skrbijo za različne vidike urejanja javnih površin (občine, izvajalci participacije, prebivalci in drugi). Hkrati je priročnik tudi vabilo vsem zainteresiranim, da v njem poiščete navdih za iskanje novih rešitev za skupno korist lokalnega prebivalstva in okolja. Naj prebiranje okrepi spoznanje, da s sodelovanjem zmoremo storiti več in bolje!
Priročnik je nastal z analizo domače in tuje prakse ter pregledom literature, predvsem pa tudi v sodelovanju z različnimi akterji, ki so v Sloveniji že aktivni v procesih participacije. Novembra 2022 je bil z namenom boljšega vpogleda v izkušnje s tega področja pri nas oblikovan spletni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 13 izvajalcev participacije ter 18 predstavnikov občin. Del procesa priprave je bila izvedba pogovorov z izbranimi izvajalci participacije, ki deljujejo v različnih krajih in občinah. Izvedeni so bili štirje intervjuji in sicer s prestavniki IPoP – Inštituta za politike prostora, Prostorož, Pazi! Park, Skupaj na ploščad! Dodatno je bila aprila 2023 na Urbanističnem inštitutu izvedena delavnica o ključnih pričakovanjih in potrebah različnih skupin akterjev v procesih participacije. Delavnice se je udeležilo 16 predstavnikov izvajalcev participacije, občin in ministrstva, pristojnega za urejanje prostora. Rezultati ankete, intervjujev in delavnice so kot pogled iz prakse pokazali na ključne izzive, potenciale ter strukturne in sistemske potrebe različnih vrst akterjev v procesu participacije v Sloveniji in so kot pomembna obogatev vključeni v vsebino priročnika. Vsem sodelujočim se še enkrat zahvaljujemo za izmenjavo izkušenj in razmislekov.