Search
sl-SIen-GB

Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem

Slika: Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem
0 19

Vpliv ekonomskih reform na razvojno planiranje v času hitre urbanizacije na Kitajskem

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. novembra 2017 ob 17.00 uri,

brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Jieming Zhu, Univerzitetni profesor na oddelku za prostorsko načrtovanje, Tongji Univerza, Šanghaj, Kitajska

Velja prepričanje, da mesta oblikuje socioekonomski sistem in ne planiranje, čeprav načrtovanje namenske rabe lahko oblikuje urbano prostorsko strukturo. Tranzicijska ekonomija in reforme na Kitajskem so od leta 1978 nudile priložnost za preoblikovanje urbanističnega načrtovanja. Bolj ali manj je planiranje postalo orodje v rokah lokalnega razvoja s ciljem lokalne rasti. Urbanistično načrtovanje bi moralo promovirati ekonomski razvoj poleg socialne nepristranskosti in okoljske odgovornosti. Namen razvojnega planiranja je, da postane planiranje nujno za urbani razvoj in bi imelo učinke na urbano formiranje in razvoj prostora na Kitajskem. S pomočjo urbanega marketinga in mobiliziranja virov se gradi prepotrebna infrastruktura in vzpostavlja tržna usmerjenost. Dolgoročno si mora načrtovanje namenske rabe prostora zagotoviti svojo zakonsko vlogo v urbanizaciji.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.
Več informacij na info@uirs.si.

'Doma Kultury'

Slika: 'Doma Kultury'
0 72

'Doma Kultury'

Regeneracija sovjetskih socio-kulturnih centrov v nova urbana vozlišča

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 28. november 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Preoblikovanje socialne in kulturne infrastrukture, ki je bila vzpostavljena v času socialistične Sovjetske zveze, v lokalne centre, ki ustrezajo potrebam sodobne družbe, je ena od pomembnih tem sodobnega urbanističnega načrtovanja v Rusiji. Vključuje različne dejavnosti, kot je preoblikovanje introvertiranih območij šol in vrtcev v sosedska središča; preporod celotnega življenja dela mesta s preoblikovanjem t.i. domov kulture; izboljšanje raznolikosti in kakovosti socialnih storitev ter kakovosti mestnega okolja ob zmanjševanju obremenitev občinskega proračuna s privabljanjem kakovostnih naložb v mestne predele. Predavanje bo predstavilo metodo evolucijskega preoblikovanja urbanega okolja s socialnim in prostorskim preoblikovanjem domov kulture, ki so prvotno bili kulturna in izobraževalna središča, ki jih je sovjetska država zagotovljala v naseljih ali mestih. Glavni cilj predlaganega pristopa je ohraniti tradicije, ki obstajajo na območjih domov kulture, hkrati pa dodati novo identiteto in vnesti inovativnost. Predavateljica bo pojasnila, kako izvesti popis tradicionalnih elementov obstoječega doma kulture z opisovanjem načina njegovega delovanja, povezanosti z okolico, odnosa do preteklosti in prihodnosti. Diskutirala bo o določanju novih programov in možnostih fizičnih razširitev. Za vse faze poteka projekta (zaznova, izvajanje, uporaba in prilagajanje) bo predstavila finančne in upravljavske modele, ki se prilagajajo glede na razmere rastočega ali usihajočega gospodarstva.


Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra urbane kompetenčnosti Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) specializirana za  stanovanjske projekte ter izboljšave na področju razvoja in načrtovanja mest. Je soustanoviteljica in vodilni arhitekt Platforme, strateškega svetovalnega in konceptualnega urada za prostorsko in arhitekturno oblikovanje.


Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 68

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Razstava Humana mesta / Human cities

Slika: Razstava Humana mesta / Human cities
0 123

Razstava Humana mesta / Human cities

Razstava podaljšana do 30. novembra 2017

17. julij – 30. november 2017

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana 


Javni prostori za lokalno življenje / Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

Urbanistični inštitut skupaj s partnerji evropskega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta / Human Cities_Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) vabi na ogled potujoče razstave, ki predstavlja eno izmed osmih t.i. »dopolnjevanih/work in progress« razstav. Te nastajajo v obdobju 2015-2018 in so bile/bodo na ogled v osmih evropskih mestih.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. Zajema pregled dobrih praks lokalnih civilnih iniciativ iz evropskih partnerskih mest. Celoten pregled je dostopen v spletnem arhivu na povezavi http://humancities.eu/casestudies/. Ljubljanska razstava izpostavlja izbrane primere skozi t. i. skupne vrednote Humanih mest, ki bogatijo in zagotavljajo kakovost bivanja v javnem prostoru. Poseben poudarek je na vrednotah, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij in jih povezujejo v njihovih prizadevanjih za boljše mestne javne prostore.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. 

Razstava Humana mesta / Human cities

Slika: Razstava Humana mesta / Human cities
0 472

Razstava Humana mesta / Human cities

Javni prostori za lokalno življenje / Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

17. julij – 30. september 2017

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana 

Urbanistični inštitut skupaj s partnerji evropskega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta / Human Cities_Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) vabi na ogled potujoče razstave, ki predstavlja eno izmed osmih t.i. »dopolnjevanih/work in progress« razstav. Te nastajajo v obdobju 2015-2018 in so bile/bodo na ogled v osmih evropskih mestih.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. Zajema pregled dobrih praks lokalnih civilnih iniciativ iz evropskih partnerskih mest. Celoten pregled je dostopen v spletnem arhivu na povezavi http://humancities.eu/casestudies/. Ljubljanska razstava izpostavlja izbrane primere skozi t. i. skupne vrednote Humanih mest, ki bogatijo in zagotavljajo kakovost bivanja v javnem prostoru. Poseben poudarek je na vrednotah, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij in jih povezujejo v njihovih prizadevanjih za boljše mestne javne prostore.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. 

Prenos datotek

Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje

Slika: Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje
0 96

Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje

Večdnevni mednarodni dogodek

23. - 26. maja 2017

Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana

Urbanistični inštitut Republike Slovenije od 23.-26. 5. 2017 skupaj s partnerji gosti večdnevni mednarodni dogodek, ki naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Osrednja tema je prepoznavanje skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij in prijave na: http://humancities.uirs.si/sl-si/   

Povezava

Razstava Plečnikovo Trnovo

Slika: Razstava Plečnikovo Trnovo
0 129

Razstava Plečnikovo Trnovo

1. juniij - 31. december 2017, Urbanistični inštitut RS, pasaža

Leta 2017 mineva šestdeset let od smrti Jožeta Plečnika, velikega slovenskega arhitekta, enega od največjih arhitektov prve polovice dvajsetega stoletja, ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu, ki je »arhitekturo dvignil v višave našega, vse umetnosti zaobjemajočega Parnasa« (M. Mušič, 1986).

Plečnik se je rodil v Ljubljani, v Ljubljani je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1888 je nadaljeval študij v Gradcu in nato na Dunaju. Po končanem študiju je več kot dvajset let delal na Dunaju in kasneje v Pragi, kjer je ustvaril veličasten opus, ki ga je uvrstil med ključne osebnosti zgodnje moderne arhitekture. V rodno Ljubljano se je vrnil šele leta 1921, ko je dobil vabilo, da prevzame mesto profesorja na novoustanovljeni šoli za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Naselil se je v Trnovem, kjer si je dom uredil v stari predmestni trnovski hiši na Karunovi, ki jo je preuredil po svojih načrtih in v njej živel do svoje smrti. V obdobju do druge svetovne vojne je Trnovo preoblikoval v eno najlepših ljubljanskih četrti.

Fotografska razstava prikazuje Plečnikov opus v trnovski četrti: njegovo hišo, preurejeno v muzej, Trnovski most pred trnovsko cerkvijo in preurejeno strugo Gradaščice s Petelinjo brvjo, nabrežje Ljubljanice v Trnovskem pristanu, preoblikovano Zoisovo cesto s spomenikom Žigi Zoisu v obliki piramide ter Levstikov trg z Marijinim znamenjem ob Šentjakobski cerkvi na drugi strani Ljubljanice.

Foto: © Dokumentacija MGML/Plečnikova hiša​

Kólo – pesem za Matijo Jamo

0 30

Kólo – pesem za Matijo Jamo

Projekcija dokumentarnega film avtorja Amira Muratovića

29. september 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

29. september 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Matija Jama, slovenski impresionistični slikar, je bil v začetku 20. stoletja član slikarske druščine, ki si je prizadevala za uveljavitev slovenskega slikarstva. Skromni in vase zaprti Jama je odločilna leta tega obdobja preživel v tujini, zato je njegovo delo še danes manj znano in izpostavljeno. Med študijem v Münchnu je Jama spoznal premožno Nizozemko Louise van Raders.

Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši sin Matija je pri 13 letih umrl za meningitisom, kar je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal.

Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je poslej vsako poletje preživela v Sloveniji. Ob koncu druge svetovne vojne ostala sama s tremi otroki.

Ena od hčera Agnes je Soesja Citroen, danes znana jazzistka. Po materini smrti je napisala besedilo k eni od skladb; nastala je Pesem za mamo. Ta ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pa tudi prve ljubezni, razočaranja in zrelost izkušene pevke. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji.

Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.

Nova umetnost v Evropi: Vizije in revizije

0 53

Nova umetnost v Evropi: Vizije in revizije

Mednarodna konferenca

20. marec 2015 ob 9.00

MAO - Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in mreža Réseau Art Nouveau Network organizirata zaključno konferenco petletnega evropskega projekta Art Nouveau&Ecology, ki ga je finančno podprla Evropska komisija v programu Kultura 2007-2013. Enodnevna konferenca Nova umetnost v Evropi: Vizije in revizije/Art nouveau in Europe: Visions and revisions bo potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, Pot na Fužine 2, 20. marca 2015. V jutranjem delu bodo trije vabljeni mednarodni govorci razmišljali o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti nove umetnosti. Sledila bo razprava, v kateri bodo izmenjali izkušnje in znanje o art nouveauju s partnerji projekta in občinstvom. Popoldanski del bo posvečen podrobnejši predstavitvi rezultatov projekta Art Nouveau & Ecology in razpravi o prihodnosti mreže Réseau Art Nouveau Nework. Dogodek se bo sklenil s slovesno podelitvijo znaka Kulturna pot Sveta Evrope, ki ga bo mreži Réseau Art Nouveau Network izročila direktorica Evropskega inštituta kulturnih poti Penelope Denu. Podrobnejši program sklepne konference bo kmalu objavljen na spletni strani projekta. Vstop je prost, registracija udeležbe je obvezna s spletnim obrazcem do 17. marca 2015. Konferenca bo potekala v angleščini in slovenščini.


Nova umetnost in narava

0 21

Nova umetnost in narava

Mednarodna razstava Nova umetnost in narava

20. januar 2015 - 19. april 2015

Narodni muzej Slovenije

Vabimo vas na odprtje mednarodne razstave Nova umetnost in narava / The Nature of Art Nouveau.

Potujoča razstava mednarodne mreže Réseau Art Nouveau Network prikazuje razvoj umetniškega dela od ideje do končnega izdelka in tako obiskovalcu pomaga razumeti vlogo narave v umetnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

Razstava bo na ogled do 19. aprila 2015.  

Vabljeni na odprtje, v torek, 20. januarja 2015, ob 18. uri v Narodni muzej Slovenije (Prešernova).


RSS

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

NOVIČNIK

Bi bili radi obveščeni o novicah
in delu Urbanističnega inštituta RS?

Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Loading
Copyright 2017 by UIRS
Back To Top