Mirujoči promet obravnava problematiko mirujočega prometa, ki postaja ena ključnih izzivov sodobnih mest in vse pogosteje tudi manjših naselij. Osebni avtomobili so namreč večino časa neizkoriščeni, a kljub temu zasedajo velike in dragocene površine v urbanem prostoru. Avtorji poudarjajo, da gradnja novih parkirišč ni dolgoročna rešitev, saj je finančno in okoljsko potratna. Namesto tega izpostavljajo pomen učinkovitega upravljanja parkiranja, ki lahko pomembno vpliva na kakovost bivanja, zmanjšanje prometnih zastojev ter spremembo potovalnih navad prebivalcev. Upravljanje parkiranja se kaže kot ena izmed najbolj dostopnih in hitro izvedljivih prometnih politik, saj ne zahteva velikih infrastrukturnih vlaganj, hkrati pa je zaradi svoje razširjenosti v evropskih mestih tudi bolj sprejemljivo za javnost.

Publikacija namenja poseben poudarek vlogi urbanističnega načrtovanja in parkirnih normativov kot ključnega orodja za urejanje tega področja. Ti normativi vplivajo tako na prostorski razvoj kot na finančno izvedljivost gradbenih projektov, obenem pa predstavljajo pomembno povezavo med urbano prenovo in trajnostno mobilnostjo. Avtorji opozarjajo na številne izzive, kot so rast motorizacije, pritisk na mestna središča in zastarele smernice, ki pogosto spodbujajo širjenje parkirnih površin namesto njihovega upravljanja. Kljub temu pa so v zadnjih letih vidni pozitivni premiki: vse več občin uvaja ukrepe, kot so omejeno ali plačljivo parkiranje ter širjenje območij za pešce. Cilj sodobnih pristopov je vzpostaviti prilagodljiv sistem, ki zagotavlja ustrezno število parkirnih mest, hkrati pa spodbuja uporabo trajnostnih oblik mobilnosti in zmanjšuje odvisnost od avtomobila.