Slovenija se, tako kot mnogo razvitih držav po svetu, sooča s problemom nezadostne telesne dejavnosti prebivalstva. Zelene površine (ZP) so eden od pomembnih dejavnikov spodbujanja telesne dejavnosti in s tem krepitve javnega zdravja. Zato je nujno, da se vsakemu prebivalcu Slovenije zagotovi enakovredne možnosti za gibanje na prostem in s tem ohranjanje in izboljšanje zdravja. Ustrezna preskrbljenost naselij z javno dostopnimi in uporabnimi ZP, ki omogočajo in spodbujajo telesno dejavnost, je zato eden od ključnih poudarkov načrtovanja kakovostnega življenjskega okolja. Vendar pa so za to prostorski pogoji slovenskih občin zelo različni in prebivalcem Slovenije ne zagotavljajo enakovrednih možnosti. Da je preskrbljenost naselij in njihovih delov z, za vsakdanjo rabo ustreznimi ZP zelo različna in neenakovredna, se je še posebno izrazito pokazalo v času omejitev zaradi pandemije COVID-19. Praksa tudi kaže, da občine  kakovosti načrtovanja zelenih površin in odprtega prostora na sploh posvečajo zelo različno mero pozornosti in imajo do tega zelo različen odnos in pristope. Tudi nimajo uporabnih in primerljivih orodij za oceno in spremljanje svojega stanja na tem področju, manjkajo pa jim tudi ustrezne evidence na področju javnih, javno dostopnih ZP.

 

Javne zelene površine namreč niso samo tiste, ki so v občinski lasti ali opredeljene z namensko rabo ZP, ampak vsa območja z značajem ZP, ki so pomembna  za vsakodnevno telesno aktivnost prebivalcev. Pogosto so to območja v drugih namenskih rabah in zasebnega lastništva v katerih pa j e ob ustreznih ukrepih in dogovorih možno zagotoviti ne konfliktno so-rabo za potrebe telesne aktivnosti prebivalcev in obiskovalcev območja. Da bi za načrtovanje in odločitve za izboljšanje stanja pridobili dejansko učinkovito izhodišče, je oceno preskrbljenosti z ZP potrebno izvajati na lokalnem nivoju, v neposredni povezavi s krajem bivanja (mestom ali naseljem) kot tudi vsemi relevantnimi vidiki ZP kot so dostopnost, kapaciteta, (več)namenskost, kakovost, ipd. V tem pogledu je tudi smiselno, da si občine za svoja naselja in razvoj zelenih površin ob državnih usmeritvah (DPR) postavijo tudi lokalne standarde oziroma cilje preskrbljenosti, ki so skladni tako z njihovim prostorskim kot družbeno-ekonomskim in razvojnim kontekstom.

 

Predlagani CRP projekt si zato med glavnimi cilji zastavlja opredelitev kazalnika/ov preskrbljenosti naselij z ZP za telesno dejavnost oziroma aktivni življenjski slog. Podrobneje bodo v projektu pregledani literatura in relevantni zakonodajni dokumenti, opredeljena bo definicija preskrbljenosti in opredeljen nabor relevantnih kazalnikov. Analizirane bodo obstoječe možnosti zajema podatkov za določitev kazalnikov preskrbljenosti z ZP, opredeljene možnosti dopolnjevanja in združevanja podatkov ter pripravljen protokol za upravljanje s podatki o preskrbljenosti z ZP. Strokovno pripravljeni kazalniki in podorne vsebine za njihovo uporabo bodo praktično testirani na dveh pilotnih območjih različnega značaja, mestnega in podeželskega, kar bo doprineslo k večji uporabni vrednosti rezultatov projekta in boljši  končni opredelitvi kazalnika preskrbljenosti naselij z ZP za aktivni življenjski slog ter predstavljalo osnovo za pripravo smernic in priporoči za uporabo kazalnikov pri načrtovanju in upravljanju z ZP na občinskem nivoju.

 

V skladu z obravnavano tematiko in opredeljenimi cilji bo projekt pomembno doprinesel k razvoju znanosti s področja prostorskih strok, pa tudi na področju javnega zdravja, okolja in družbe. Poleg tega bo projekt podal rezultate, ki lahko služijo tudi za izboljšanje razumevanja zdravstvenega stanja prebivalstva ter priložnosti in potreb za medsektorsko sodelovanje in povezovanje na področju zagotavljanja kakovostnega, za javno zdravje podpornega okolja. S tem naloga lahko služi kot podpora za sodelovanje med prostorskimi načrtovalci in strokovnjaki javnega zdravja ter pri skupnem oblikovanju in uveljavljanju politik na področju javnega zdravja.