Spremenjen delovni čas knjižnice Urbanističnega inštituta RS

Knjižnica bo 18. 11. 2025 ZAPRTA.

V tem času lahko naročite gradivo preko servisa Moja knjižnica ali elektronske pošte knjiznica@uirs.si.  Ko bomo gradivo pripravili, vas bomo o tem obvestili in se dogovorili, kdaj boste gradivo lahko prevzeli. Manjšo količino gradiva lahko vrnete v nabiralnik pred vhodom na inštitut. V knjižnico se je možno vpisati tudi preko spleta. Članarina je brezplačna.

Če gradiva ne morete prevzeti osebno, vam ga lahko pošljemo po pošti. Poštnino plača uporabnik/naročnik.

Vabilo na predavanje in okroglo mizo s prof. dr. Susan Handy

Četrtek, 20. novembra 2025, od 13h do 15h

Skupina za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega inštituta RS vas vabi na predavanje mednarodne strokovnjakinje za prometno načrtovanje

prof. dr. Susan Handy

V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu

Predavanju bo sledila okrogla miza.

Srečanje bo potekalo v živo v četrtek, 20. novembra 2025, med 13.00 in 15.00 uro, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, dvorana Julija Betetta (Kongresni trg 1, Ljubljana).

Predavanje bo v angleškem jeziku.

P R I J A V A:
Obvezna je prijava do zapolnitve mest oziroma do 14. novembra 2025 preko prijavnega obrazca. Število udeležencev je omejeno, kotizacije ni.

Kreditne točke: 

• ZAPS: 2 KT / Sklop B – teorija in referenčna praksa

• IZS: 1 KT iz izbirnih vsebin

Lepo vabljeni!

---

PROGRAM

V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu 

JAVNO PREDAVANJE SUSAN HANDY

Prometni sistem v Združenih državah Amerike je bil oblikovan na podlagi niza pristopov, ki so globoko zasidrani v strokovni praksi. Ti pristopi – svoboda, hitrost, mobilnost, vozila, zmogljivost, hierarhija in ločevanje prometnic, nadzor in tehnologija – so ustvarili sistem, v katerem je večina ljudi odvisna od vožnje z avtomobilom, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih to prinaša. Prehod k bolj pravičnemu in trajnostnemu sistemu zahteva spremembo načina razmišljanja znotraj prometne stroke. V predavanju bo kritično osvetlila način razmišljanja, ki je v zadnjem stoletju oblikoval naš prometni sistem, ter razmislila o tem, kako – in v kolikšni meri – se ta način razmišljanja danes spreminja. 

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Prof. dr. Susan Handy je mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu. Vodila je Nacionalni center za trajnostni promet, ki ga financira ameriško Ministrstvo za promet, ter študijski program Prometna tehnologija in politika. Njena knjiga Shifting Gears: Towards a New Way of Thinking About Transportation (V drugi prestavi: proti novemu načinu razmišljanja o prometu, 2023) poziva k novemu pristopu, osredotočenemu na dostopnost in človeku prijazno načrtovanje. Znana je po povezovanju raziskav s prakso. Leta 2025 je prejela častni doktorat Tehniške univerze v Delftu, leta 2024 pa je svojo knjigo predstavila kot osrednja govorka na konferenci Transportation Research Board.

Sprememba paradigme prometnega načrtovanja v Sloveniji 

OKROGLA MIZA

---

Dodatne informacije:
E: stpn@uirs.si                        W: www.uirs.si/stpn

Predavanje organizira Skupina za transformativno prometno načrtovanje UIRS. Namenjeno je strokovnjakom, ki se ukvarjajo z načrtovanjem prometa in prostora, medijem ter zainteresirani javnosti.

Aktivnost se sofinancira s sredstvi integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je financiran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev projekta.

 

 

 

Nove urbane krajine - Resolucija IFLA Europe

Oktober 2025

V času, ko se evropska mesta soočajo z vse večjimi pritiski, je potreba po novem premisleku o naših urbanih krajinah večja kot kadarkoli prej. Danes več kot 75 % Evropejcev živi v urbanih območjih in ta številka še narašča. V svetu betona in asfalta so ekološki procesi vse bolj ogroženi, izgublja se raščen teren, hidrološki cikli so moteni, zmanjšuje se biotska raznovrstnost in povečuje se fragmentacija habitatov, obenem pa rastejo potrebe po izboljševanju zdravja in povezanosti ljudi ter smisla naših življenj

Zavedamo se

· Urbane krajine niso več luksuz ali dodatna ureditev, ampak so bistvena infrastruktura za življenje, odpornost in prepoznavnost. Zavedamo se, da mora prilagajanje gosto pozidanih okolij temeljiti na celostnem razumevanju ekoloških procesov, kulturne identitete in družbene dinamike.

Pozivamo

 · Evropske, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, strokovno javnost, izobraževalne institucije, zasebne deležnike in civilno družbo, da prepoznajo, podprejo in vključijo krajinsko arhitekturo kot ključno disciplino pri oblikovanju »novih evropskih urbanih krajin« (New Urban Landscapes of Europe).

Zavezujemo se

· Spodbujati prenovo urbanih krajin kot vitalnih, vključujočih in odpornih sistemov.

· Razvijati interdisciplinarno sodelovanje, spodbujati inovacije ter se zavzemati za vključevanje ekoloških in družbenih vrednot na vseh ravneh urbane preobrazbe.

· Sodelovati s skupnostmi, odločevalci in prihodnjimi generacijami v duhu skrbstva, poguma in ustvarjalnosti.

· Delovati, da bodo »nove evropske urbane krajine« postale temelj evropske trajnostne prihodnosti in zagotovile, da nobena soseska, nobena reka, nobeno drevo in nobena skupnost ne bo zapostavljena v obsežnem procesu prilagajanja, ki je pred nami.

Pozivamo

· K temeljiti spremembi načina načrtovanja, oblikovanja in upravljanja mest — premik od blaženja posledic k pravi regeneraciji, od fragmentacije k povezovanju in od izkoriščanja k skrbništvu.

· Evropsko unijo, Evropsko komisijo, Evropski parlament, Direktorat za okolje EU, Direktorat za kmetijstvo EU, Svet Evrope, kolektiv Novi evropski Bauhaus, IUCN, Mednarodno združenje proizvajalcev hortikulturnih izdelkov (AIPH), države članice IFLA Europe, organe za nadzor in upravljanje Sredstev za ekološko prehodno obnovo ter druge okoljske deležnike:

· da spodbujajo pomen »upravljanja sprememb« v evolucijskem in prepoznavno ozaveščenem smislu, z na naravi temelječimi rešitvami (NBS) in zmožnostjo nadzora nad kompleksnimi transformacijami, značilnimi za razvijajoče se krajine, ki jih krajinski arhitekti upravljajo s kompetencami in izkušnjami, ki so bistvene prvine njihovih strokovnih veščin;

· da okrepijo pomen strateške, odgovorne, trajnostne, estetske in večfunkcijske rabe rastlin.

Več si lahko preberete na povezavi.

Strokovni pregledni obisk v Zenici: Ozelenitev za odpornost na podnebne spremembe

Med 29. in 30. septembrom 2025

Med 29. in 30. septembrom 2025 je mesto Zenica v okviru projekta Be Ready gostila strokovni pregled pilotnega projekta »Ozelenitev soseske, Londža 2«. Obisk je združil lokalne in mednarodne deležnike, ki so Urbanističnemu inštitutu Republike Slovenije omogočili oblikovati oceno učinka pilotnega projekta na lokalno mikroklimo.

Pilotni projekt je toplotno obremenjen mestni prostor spremenil v zelen in prijeten prostor za druženje. Medtem ko bodo dolgoročne okoljske koristi sčasoma postale očitne, prebivalci že aktivno uporabljajo prostor, še posebno ranljive skupine kot so otroci in starejši.

Čeprav bodo dolgoročne okoljske prednosti postale razvidne šele skozi čas, je prostor že danes postal živahno središče za prebivalce, še posebno ranljive skupine kot so otroci in starejši.

Ključne točke strokovnega obiska:

• vključujoče oblikovanje: prebivalci in strokovnjaki so soustvarjali prostor
• stroškovno učinkovito vzdrževanje: Upravlja Alba d.o.o. brez dodatnih stroškov
• ponovljiv model: primeren za druga gosto naseljena urbana območja
• aktivna promocija: izvaja se prek medijev in lokalnih dogodkov

Strokovni pregled je potrdil uspešno izvedbo pilotnega projekta in vse večjo vlogo Zenice pri razvoju mest, odpornih na podnebne spremembe.

Majhna mesta v fokusu: večdimenzionalne evropske perspektive današnjih izzivov

Serija predavanj predstavlja trenutne raziskave in prakse, povezane z razvojem majhnih in srednje velikih mest v izbranih evropskih državah. Obravnava tekočo prostorsko dinamiko, ki sega od majhnih sosesk in ožjih mestnih središč do regionalnih in nacionalnih perspektiv, in je tesno povezana s političnimi razpravami in strategijami načrtovanja v posamezni državi, pa tudi s širšim evropskim kontekstom.

Majhna mesta niso le periferna – tako geografsko kot mentalno – ampak predstavljajo tudi strateške odskočne deske za obsežna prostorska vprašanja in prihodnje razvojne izzive. To velja za kakovost storitev v regijah, ki so podvržene demografskim spremembam, in za preskrbo s stanovanji, tako v metropolitanskih kot v decentraliziranih regijah. Majhna in srednje velika mesta se zato soočajo z vprašanji prilagodljivosti in prenove na obstoječih poselitvenih območjih, pa tudi z vprašanji inovativnosti. Raziskujemo, kako lahko trenutni in prihodnji pristopi k načrtovanjuu navdihujejo majhna mesta in katerih lekcij se lahko naučimo iz izkušenj različnih evropskih mest.

Serija predavanj vključuje raziskovalce in strokovnjake različnih disciplin po Evropi. Namenjena je tako raziskovalcem in praktikom kot tudi študentom.

Poziv k oddaji prispevkov: posebna številka znanstvene revije urbani izziv

Hoja z upanjem: javni prostori za dobro počutje

Vabimo raziskovalce, strokovnjake, umetnike in vse druge zainteresirane k oddaji prispevkov za posebno številko mednarodne znanstvene revije Urbani izziv / Urban Challenge.

Poziv izhaja iz dogodka " Hoja z upanjem: Javni prostori za dobro počutje" tematske skupine AESOP za javne prostore in urbane kulture, ki so ga soorganizirali Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS), Polygon – Center za kulturne raziskave in razvoj projektov ter Center za urbane prehode, arhitekturo in urbanizem – DeltaLab na Univerzi na Reki.

Posebna številka raziskuje odnos med grajenim okoljem, javnimi prostori in človeškim počutjem skozi medsebojno povezani perspektivi hodljivosti in koncepta upanja.

Tematski fokus

Ta posebna številka presega tradicionalno razumevanje hodljivosti (angl. walkability) in jo obravnava kot kritični okvir za ocenjevanje dostopnosti, vključenosti in trajnosti naših mest, naselij in drugih naseljenih območij.

Spodbuditi želimo meddisciplinarni dialog z združevanjem dveh različnih epistemoloških perspektiv – urbanističnega načrtovanja/znanstvenega raziskovanja in umetniškega izražanja/prakse, pri čemer sta obe utemeljeni na procesih raziskovanja in refleksije. Predstavljamo si nove načine branja prostora, sledenja spreminjajočim se odnosom med elementi, gibanjem znotraj prostora, ekonomijami arhitekture, ki jih oblikujejo, in prostori, opirajoč se na modele in prakse, ki tekoče prehajajo med znanstvenim preizpraševanjem in umetniškim ustvarjanjem. Tako si javnih prostorov ne predstavljamo le kot prostorov oblikovanja, temveč bolj kot optimistična, na človeka osredotočena okolja srečanj in možnosti.

Spodbujamo prispevke, ki obravnavajo (niso pa omejeni na) naslednje teme in vprašanja:

• perspektive urbanističnega načrtovanja:
  • hodljivost kot katalizator socialne, ekonomske in kulturne vitalnosti,
  • "zasnove zlomljenega sveta" (Rethinking Repair, Steven J. Jackson, 2014) kot izhodišče za prihodnje javne prostore za dobro počutje,
  • na človeka osredotočene strategije prostorskega načrtovanja in oblikovanja, ki dajejo prednost pešcem in njihovemu počutju,
  • empirične raziskave psiholoških in socialnih dimenzij prostorske izkušnje ter njenega vpliva na duševno zdravje in občutek skupnosti,
  • presek hodljivosti s socialno pravičnostjo, okoljsko pravičnostjo in prilagajanjem podnebnim spremembam.
• umetniške in kulturne perspektive:
  • metodologije, ki temeljijo na umetniškem raziskovanju in poudarjajo utelešeno prostorsko preizpraševanje, vključno s praksami peripatetičnega raziskovanja, dérive in ambulantnimi metodami, ki črpajo iz tradicij, kot so situacionistična psihogeografija, performativne študije prostora in sodobni okviri umetniškega raziskovanja, ki hojo in potepanje postavljajo kot kritični orodji za preučevanje prostorskih, socialnih in političnih odnosov,
  • vloga pešca v javnem prostoru, politika prostora, urbane inovacije, umetnost in družbene spremembe kot umetniški odpor,
  • sodobne umetniške prakse in intervencije, ki osvetljujejo ali izzivajo trende v urbanističnem načrtovanju,
  • kako lahko umetniški pristopi preoblikujejo izkušnjo gibanja in javnega prostora v občutek identitete, atmosfere in upanja,
  • raziskave zgodovinskih urbanih pedagogik in njihova pomembnost za današnje oblikovanje osredotočeno na človeka.

Vrste prispevkov in ciljna publika

Močno spodbujamo oddajo prispevkov z širokega spektra disciplin, vključno z arhitekturo, urbanističnim načrtovanjem in oblikovanjem, kulturnimi študijami, družboslovjem, okoljskimi študijami, sodobno umetnostjo, filozofijo, oblikovanjem politik itd.

Ta poziv je odprt za:

• izvirne raziskovalne članke, pregledne članke ali metodološke prispevke in
• prispevke, ki se kritično ukvarjajo s temo skozi umetniško prakso, raziskovalno oblikovanje, refleksivne eseje ali teoretične raziskave umetniškega procesa v urbani preobrazbi, npr. v obliki vizualnega eseja.

Smernice za oddajo in zahteve založnika

Vsi prispevki, namenjeni razdelku "Članki" v znanstveni reviji Urbani izziv, bodo podvrženi dvojno slepemu recenzentskemu pregledu.

• Jezik oddaje: Prispevki morajo biti oddani v angleščini.
• Vrsta rokopisa: Celoviti raziskovalni, pregledni ali metodološki članki ali visokokakovostni umetniški/na praksi temelječi prispevki ali eseji.
• Postopek pregleda: Dvojno slepi pregled za vse prispevke.
• Stroški objave: Revija je odprto dostopna (Open Access) in ne zaračunava pristojbine za oddajo prispevka niti za objavo.

Ključni datumi

• oddaja celotnega prispevka: 22. februar 2026
• obvestilo o pregledu: marec 2026
• oddaja popravljenega prispevka: maj 2026
• predviden rok za objavo: poletje 2026

Prosimo, da se pred oddajo prispevkov, ki se želijo uvrstiti med znanstvene prispevke, seznanite z uradnimi Navodili za avtorje revije na spletni strani založnika za podrobne zahteve glede formatiranja in referenciranja. Umetniški/na prakso usmerjeni prispevki so lahko strukturirani bolj svobodno in v skladu s potrebami predstavljene teme. Vendar pa morajo avtorji, če želijo, da se njihovo delo uvrsti v znanstveni del, še vedno zagotoviti nekatere atribute znanstvenega dela.

e-naslov za oddajo: matej.niksic@uirs.si in branka.cvjeticanin@polygon.hr

Gostujoči uredniki: Matej Nikšič, Urbanistični inštitut Republike Slovenije; Branka Cvjetičanin, Polygon; Tihomir Viderman, BTU Cottbus-Senftenberg

 

Zgoščevanje naselij: rešitev ali nova grožnja kakovosti bivanja?

11. november 2025, 9.00-14.00

Evropska mesta se vse pogosteje srečujejo s kompleksnim prepletom izzivov, ki zahtevajo celovite odgovore – od nujnosti ukrepanja na področju podnebnih sprememb in trajnostne rabe prostora do ohranjanja visoke kakovosti bivanja za vse prebivalce. Širjenje mest v okolico (angl. urban sprawl) dolgoročno ni vzdržno. Povzroča izgubo kmetijskih zemljišč in naravnih ekosistemov, hkrati pa povečuje emisije toplogrednih plinov, predvsem zaradi odvisnosti od avtomobilskega prometa.

Za dolgoročno vzdržne rešitve je potreben celosten pristop k urbanemu razvoju, ki uravnoveša prostorske, okoljske in družbene vidike. Ena izmed potencialno učinkovitih strategij je zgoščevanje mest in naselij, ki prispeva k bolj racionalni rabi prostora in zmanjšanju prometa. Vendar pa tak pristop ni brez tveganj. Zahteva izjemno skrbno načrtovanje, saj lahko povzroči nezaželen pritisk na obstoječe zelene površine, javno infrastrukturo in vpliva na kakovost bivanja, udobje ter identiteto sosesk.

Na posvetu, delavnicah in okrogli mizi, ki bodo potekali 11. novembra 2025 od 9.00 do 14.00 v Cukrarni v Ljubljani, bomo naslovili ključna vprašanja urbanega razvoja z zgoščanjem, kot so: Kako lahko zgoščevanje naselij prispeva k večji trajnosti, ne da bi pri tem ogrozilo kakovost življenja v urbanih okoljih? Katera orodja so potrebna za skrbno načrtovanje? Kakšne so dolgoročne posledice za javne površine, družbeno infrastrukturo in naravne ekosisteme urbanega prostora?

Predavatelji bodo predstavili svoja stališča in razmišljanja o temeljnih dilemah zgoščevanja. V okviru delavnic, okrogle mize in diskusije pa bi želeli preveriti splošno mnenje in izkušnje udeležencev.

Prijava: preko spletnega obrazca do 7. 11. 2025

 

Vljudno vabljeni k razmisleku in aktivni udeležbi!

Raziskovalni projekt: Modeli aktivacije velikih družinskih hiš s praznimi ali delno praznimi bivalnimi površinami

1. 9. 2025–31. 8. 2027

V začetku septembra smo začeli izvajati raziskovalni projekt Modeli aktivacije velikih družinskih hiš s praznimi ali delno praznimi bivalnimi površinami

Akronim: PRAZNE HIŠE 

Izhodišča projekta
Več kot dve tretjini Slovencev živi v hišah, pri starejših pa je ta delež še precej višji. Zaradi zgodovinskih, gospodarskih in kulturnih razlogov so bile hiše po drugi svetovni vojni večinoma grajene za več generacij. Danes pa mnoge med njimi ostajajo polprazne ali prazne, saj so njihovi lastniki ostareli, otroci pa so se odselili.

Take hiše so pomemben stanovanjski potencial – vir, ki bi ga bilo smiselno vključiti v reševanje sodobne stanovanjske problematike, zaznamovane s pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj in omejenimi možnostmi najema. Gre za kompleksen družbeni izziv, ki presega fizični vidik nepremičnin ter vključuje tudi razumevanje družbenih, gospodarskih in psiholoških dejavnikov.

Namen raziskovalnega projekta
Namen raziskovalnega projekta je razvoj mogočih modelov za aktivacijo velikih družinskih hiš s praznimi ali delno praznimi bivalnimi površinami, ki bodo vključevali tehnične in zakonodajne prilagoditve, organizacijske rešitve in predloge za spodbude.

Cilj je spodbujati učinkovito rabo obstoječih stanovanj, medgeneracijsko sobivanje in trajnostni prostorski razvoj. 🌱

Sodelujoče organizacije:

• Urbanistični inštitut Republike Slovenije (vodilni partner)
• Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo
• Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Vodja projekta: prof. dr. Boštjan Kerbler

Financiranje: ARIS, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Trajanje: 1. 9. 2025–31. 8. 2027

Vsa pomembna spoznanja bodo sproti objavljena na družbenih omrežjih.

 

 

 

 

Slovenija – gostiteljica HEPA Europe konference 2026

Med 8. in 10. septembrom 2026

Z velikim ponosom sporočamo, da bo Slovenija med 8. in 10. septembrom 2026 gostila mednarodno konferenco HEPA Europe (European Network for the Promotion of Health-Enhancing Physical Activity).

Naslov konference je »Zelene poti do zdravja: vključevanje zelenih površin in 24-urnega gibalnega vedenja pri obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni«.

Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ je pri organizaciji dogodka prejel podporo Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Obenem se kot tesni partnerji NIJZ pri izvedbi konference pridružujemo tudi Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana(Zdravstvena fakulteta, Pravna fakulteta in Fakulteta za šport), Univerza na Primorskem (Fakulteta za vede o zdravju), Sportna Unija Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Javni zavod za turizem Ljubljana.

Urbanistični inštitut Republike Slovenije smo od leta 2021 tudi član HEPA network in smo se letos konference tudi že četrtič udeležili z enim ali več predavanji.

Več informacij najdete na naslednji povezavi: https://hepa2026.si/

Konferenca Regionalna kontekstualizacija v arhitekturi: Duh kraja - Negovanje identitete v grajenem okolju

Med 17. in 20. septembrom

Na konferenci Regionalna kontekstualizacija v arhitekturi: Duh kraja - Negovanje identitete v grajenem okolju, ki je potekala med 17. in 20. septembrom, sta naši raziskovalki Nina Goršič in Damjana Gantar predstavili prispevek z naslovom Ohranjanje prostorske identitete: tradicionalne oblike in nedavni razvoj naselij v občini Cerknica, Slovenija. 

Prispevek predstavlja ugotovitve študije na terenu in analize podatkov izbranih vasi ter končni rezultat raziskovalnega projekta Smernice za prenovo in gradnjo hiš v občini Cerknica.

Avtorici izpostavljata pomen ozaveščanja javnosti, strokovne odgovornosti in iskanja inovativnih pristopov pri gradnji ter prenovi. Le s spoštovanjem lokalnih arhitekturnih značilnosti in prilagajanjem danemu prostoru lahko naselja in krajina ohranijo svojo identiteto ter se hkrati razvijajo v koraku s sodobnimi potrebami.