Search
sl-SIen-GB

 

Koronavirus - sprememba v delovanju UIRS

Slika: Koronavirus - sprememba v delovanju UIRS
0 129

Koronavirus - sprememba v delovanju UIRS

Delo od doma

Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom bo delo na UIRS do preklica potekalo od doma. Naši zaposleni so dosegljivi preko e-pošte.

Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Slika: Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?
0 1966

Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Avtor prispevka objavljenega v Sobotni prilogi in na spletni strani časopisa Delo je naš sodelavec Aljaž Plevnik

Foto: © Jože Suhadolnik, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

Plečnikova sodobnost

Slika: Plečnikova sodobnost
0 2197

Plečnikova sodobnost

Kako Plečnikovo delo razumeti danes

11. september  - 2. november 2017

Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana

Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto saj, mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo? Se zavedamo, da je po prvi svetovni vojni, po daljšem premisleku, zapustil utrto pot razvoja svetovne arhitekture in se zavestno podal na lastno pot? Ta pot je botrovala prepričanju, da ima arhitektura pomembnejšo nalogo, kot je zgolj njena funkcionalnost. Da gradi našo civilizacijo, ki naj pusti trajen pečat svetu, v katerem živimo. Zato je Plečnikova arhitekturna govorica tako klasična – da bi bila razumljiva. Njene prave kvalitete pa se skrivajo v izvirnosti njegovih rešitev: most ni most, ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti, mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel. V Ljubljani je uspel povezati tradicijo s sedanjostjo v prepletu, ki koristi obema. Razstava na nekaj primerih skuša razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše zgodovine, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti

Plečnikovo delo običajno delimo na tri obdobja, povezana s tremi mesti, v katerih je deloval: Dunajem, Prago in Ljubljano. Dolga leta je bilo njegovo delo po tem vrstnem redu tudi obravnavano, saj je umetnostna zgodovina najbolj cenila njegovo zgodnje obdobje, ko je bil še del dunajske avantgarde, zbrane okrog profesorja Otta Wagnerja. Vendar danes vse bolj spoznavamo ravno vrednost njegovega zrelega obdobja, ko si je zavestno izbral povsem svojo arhitekturno pot. Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto, saj mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo?

Razumeti moramo, da sta Plečnikova selitev v Prago leta 1911 in prva svetovna vojna povzročili nekajletni zastoj v njegovem ustvarjanju. Ob prihodu v Prago je bil star 39 let, leta 1920, ko je spet pričel dobivati pomembne naloge, pa 48. Torej je skoraj desetletna prekinitev ustvarjanja padla v obdobje, ko je bil na višku ustvarjalnih moči. Med prvo vojno se je soočil še z neverjetnim uničenjem in človeškimi žrtvami, kar je občutljivega Plečnika zelo pretreslo. Imel je dovolj časa, da je lahko temeljito premislil o svojem odnosu do arhitekture in si dokončno izbral samosvojo pot, ne da bi se menil za svetovne trende sodobne arhitekture. Ugotovil je, da je smisel arhitekture v njenem preseganju časa in zato je stremel k večni arhitekturi (architectura perennis), ki bo razumljiva vsem, ne le danes, ampak tudi v prihodnje.

Brezčasna arhitektura ni tista, ki času kljubuje zaradi svoje trdnosti, ampak tista, ki jo stoletja po nastanku ljudje tudi razumejo in cenijo. Zato mora vsebovati neko univerzalnost, kot jo imajo na primer klasična dela, ko se nam zdi, da imajo vsaki dobi nekaj povedati, da so vedno aktualna. In ko želimo nekaj povedati, uporabljamo jezik, ki ga vsi razumejo. Zato je Plečnik  uporabljal splošno razumljiv jezik klasičnih arhitekturnih elementov: stebra (1), loka (2), piramide (3), obeliska (4) itd. – elementov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila. Ker je verjel v etruščanske korenine Slovencev, je menil, da smo legitimni nasledniki antične arhitekture, iz katere je potrebno izhajati.  

Vendar je to le zunanji nagovor, bistvo njegove arhitekture pa je treba iskati v kreativnosti njegovih zasnov. Za dobro arhitekturo ni recepta, saj se mora arhitekt ukvarjati z mnogimi nasprotujočimi zahtevami, ki vnaprej izključujejo idealno rešitev. Arhitektura je vedno kompromis med želenim in mogočim. Zato je njena kvaliteta v kreativnosti tega kompromisa in ne v njenem zunanjem izrazu. Ob tem so Plečnikove arhitekturne rešitve še izvirne: most ni most (5), ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti (6), mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel (7).  

Razstava skuša na nekaj primerih razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše tradicije, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti.

Andrej Hrausky

Prenos datotek

  • dessa(.png, 669 B) - 84 prenosi

  • dessa2(.png, 121,35 KB) - 88 prenosi

Javni prostori za lokalno življenje

Slika: Javni prostori za lokalno življenje
0 2313

Javni prostori za lokalno življenje

Poziv k oddaji prispevkov

Rok oddaje povzetkov 6. marec 2017 – podaljšan rok oddaje do 13. marca 2017!

Urbanistični inštitut RS, Fakulteta za arhitekturo, UL

Foto: © Andrej Zaviršek, Fotoarhiv Skupaj na ploščad!, 2014.

Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

UIRS in UNI-LJ FA, Ljubljana, od 24. do 26. 5. 2017

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani med 24. in 26. majem 2017 v Ljubljani gostita skupni dogodek partnerjev evropske mreže Humana mesta / Human Cities in tematske skupine Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol / Association of European Schools of Planning). Tridnevni dogodek obsega seminar, delavnice in terenske oglede in naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Poseben poudarek je na načinih prepoznavanja skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje. Posebno izpostavljena so naslednja vprašanja:

  • Kako (pre)oblikovati lokalna okolja da bodo delovala socialno kohezivno?
  • Kakšne urbanistično-oblikovalske rešitve za lokalna okolja so dovolj prožne, da preživijo spreminjanje vrednostnih sistemov njihovih uporabnikov skozi čas?
  • Kako naj se obstoječe metode prepoznavanja vrednot vezanih na prostor  (intervju, doživljajski zemljevid, spoznavni zemljevid, itd.) nadgradijo z novimi pristopi, ki jih omogočajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, množičnim zajemom podatkov itd.?
  • Kako bi lahko partnerstvo med lokalno iniciativo, prebivalci in odločevalci v prostoru delovalo na dolgi rok in prispevalo k izboljšanju javnega odprtega prostora?
  • Kakšna raziskovalna praksa bi lahko ponudila vpogled v prepoznavanje doživljanj prostora različnih socialnih skupin?

Dogodek je zasnovan interdisciplinarno in ciljno vključuje akterje z različnimi pogledi. Glavni namen je odpreti različne poglede na javni prostor, zato k oddaji prispevkov vabimo raziskovalce, strokovnjake iz prakse in vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s to tematiko. Vabimo vas, da na naslov humancities@uirs.si do 13. 3. 2017 pošljete kratek opis (200-250 besed) predlagane tematike, ki bi jo želeli predstaviti v okviru dogodka, ki naj (1) opredeli problematiko, (2) razloži njeno relevantnost v okviru teme dogodka, (3) razloži ozadje, (4) metodo in (5) rezultate.
Mednarodni odbor bo avtorje izbranih predlogov obvestil 16. 3. 2017 ter jih povabil, da do 2. 5. 2017 oddajo razširjene prispevke za objavo v zborniku dogodka.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij v angleškem jeziku na spletni strani UIRS: www.uirs.si.

Dodatne povezave:

Projekt Humana mesta / Human Cities: www.humancities.eu

Tematska skupina Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol): http://www.aesop-planning.eu/blogs/en_GB/urban-cultures-and-public-spaces


Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Slika: Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu
0 2164

Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Prispevek na spletni strani časopisa Delo

Foto: © Tomi Lombar, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri

Slika: Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri
0 2765

Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri

Prispevek na spletni strani SiolNET.

2. februar 2017

Spletna stran SiolNET.

Foto: STA, SiolNET., 2017.

Spletna stran SiolNET.


Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest

Slika: Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest
0 1785

Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest

Novinarska konferenca

2. februar 2017 ob 13.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

2. februar 2017 ob 13.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS, ZRC SAZU in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani prireja Novinarsko konferenco »Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest« v knjižnici Urbanističnega inštituta RS, v četrtek, 2. 2. 2017, ob 13. uri.
 
Slovenske raziskovalne skupine so uspele s kar tremi projekti v močni evropski konkurenci v skupni vrednosti skoraj 700.000 evrov. ARRS bo iz sredstev državnega proračuna prispevala 425.000 evrov. Z uspešno kandidaturo na razpis ERA-NET Cofund je ARRS za sofinanciranje pridobila 39 % sredstev (nekaj manj kot 270.000 evrov).
 
Trije uspešni projekti s slovensko udeležbo so:
1.    Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live), Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, vodja skupine: doc. dr. Matjaž Uršič
2.    Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi  (Bright Future), Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vodja skupine: dr. David Bole
3.    C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places), Urbanistični inštitut Republike Slovenije, vodja skupine: dr. Barbara Goličnik Marušić

Program novinarske konference:

13:00- 13:05

Uvodni pozdrav gostitelja

dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije

13:05-13:10   

Članstvo ARRS v JPI Urbana Evropa in uspeh slovenskih raziskovalnih skupin

prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)

13:10-13:15   

Kako lahko slovenska raziskovalna skupnost sooblikuje evropski razpis – JPI Urbana Evropa kot primer dobre prakse

dr. Richard Sendi, Urbanistični inštitut RS in predsednik ekspertnega telesa o prihodnosti mest pri ARRS

Predstavitve treh uspešnih projektov

13:15-13:20

Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live)

doc. dr. Matjaž Uršič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

13:20-13:25   

Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi  (Bright Future)

dr. David Bole, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

13:25-13:30   

Projekt C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places)

dr. Barbara Goličnik Marušić, Urbanistični inštitut RS

13:30 – 14:00   

Novinarska vprašanja
 
Vljudno prosimo, da svojo udeležbo sporočite na elektronski naslov: tina.vuga@arrs.si (ali na tel. 01 400 59 43, 051 655 157) do srede, 1. 2. 2017 do 15. ure.
 
Kontakt:
Tina Vuga
Predstavnica za odnose z javnostmi ARRS

Predstavitev knjige 100 in 1 maketa

Slika: Predstavitev knjige 100 in 1 maketa
0 7

Predstavitev knjige 100 in 1 maketa

Predstavitev knjige 100 in 1 maketa Petra Ogorelec, knjižnica Urbanističnega inštituta RS, 20. 1. 2017, ob 13.00 uri.

Knjiga predstavlja zbirko maket s področja urbanizma in arhitekture, ki jih je Peter Ogorelec izdelal v 60 letih delovanja na področju modelarstva. Knjiga je razdeljena na poglavja, ki predstavljajo makete različnih vrst (urbanistične makete, makete stanovanjskih objektov, poslovnih objektov, reliefne makete...). Predstavljene makete prikazujejo del nekega časa, v katerem so makete prepričevale žirije na natečajih, investitorje ali pa o prikazanih rešitvah javnost, da je ta lahko razumela predstavljeno rešitev. Te makete predstavljajo tudi utrinke v času, stanje prostora, ki ga ni več in ga lahko podoživimo s pomočjo čudovitih maket izpod rok veščega modelarja Petra Ogorelca.

Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji

Slika: Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji
0 1172

Urbana prenova velikih stanovanjskih sosesk v Franciji

Predavanje Christine Lelévrier

25. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predavanje bo angleškem jeziku. Vstop prost.

Kako meščani dojemajo privatizacijo javnega prostora?

25. april 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predavanje bo angleškem jeziku. Vstop prost.

Podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah, je francoska vlada leta 2003 uvedla politiko urbane prenove, ki se je osredotočala na 300 velikih stanovanjskih sosesk zgrajenih v šestdesetih letih 20. stoletja.

Cilj Nacionalnega programa urbane prenove (Programme National de Rénovation Urbaine) je bil spodbuditi socialno mešanje in trajnostni razvoj skozi zagotavljanje raznolike stanovanjske ponudbe - s pomočjo rušitev, stanovanjskih novogradenj in preoblikovanja zasebnih in javnih prostorov. Raznolika stanovanjska ponudba naj bi se zagotavljala tudi s pomočjo t. i. résidentialisation, to je gradnje majhnih, samovzdržnih stanovanjskih enot z omejenim dostopom preko ograjenih prostorov, ki naj bi zagotavljali varnost, socialni nadzor in prilagoditve.

Predavanje se osredotoča na ta vidik vsiljene « privatizacije javnega prostora » in na dojemanje takega pristopa s strani lokalnih prebivalcev, ki je bilo raziskano s pomočjo kvalitativnih intervjujev v dveh različnih soseskah.

Christine Lelevrier je francoska urbana sociologinja in urbanistična načrtovalka. Poučuje na Pariški šoli za urbanistično načrtovanje in je direktorica raziskovalnega središča za urbanistično načrtovanje Lab’urbe. V sodelovanju z drugimi evropskimi univerzami vodi mednarodni magistrski študij Urbana prenova in mestno načrtovanje v Evropi. Po vodenju sedmih raziskovalnih programov na temo socialnih učinkov urbane prenove v Franciji (2003-2013) je sedaj vključena v projekt Divercities: upravljanje urbane raznolikosti, ki poteka v okviru Sedmega okvirnega programa EU.

Kólo – pesem za Matijo Jamo

0 1009

Kólo – pesem za Matijo Jamo

Projekcija dokumentarnega film avtorja Amira Muratovića

29. september 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

29. september 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Matija Jama, slovenski impresionistični slikar, je bil v začetku 20. stoletja član slikarske druščine, ki si je prizadevala za uveljavitev slovenskega slikarstva. Skromni in vase zaprti Jama je odločilna leta tega obdobja preživel v tujini, zato je njegovo delo še danes manj znano in izpostavljeno. Med študijem v Münchnu je Jama spoznal premožno Nizozemko Louise van Raders.

Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši sin Matija je pri 13 letih umrl za meningitisom, kar je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal.

Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je poslej vsako poletje preživela v Sloveniji. Ob koncu druge svetovne vojne ostala sama s tremi otroki.

Ena od hčera Agnes je Soesja Citroen, danes znana jazzistka. Po materini smrti je napisala besedilo k eni od skladb; nastala je Pesem za mamo. Ta ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pa tudi prve ljubezni, razočaranja in zrelost izkušene pevke. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji.

Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.

Projekt INSPIRATION

0 683

Projekt INSPIRATION

Pridobili smo nov projekt

Julij 2015

Urbanistični inštitut RS

Urbanistični inštitut je pridobil nov evropski project z imenom INSPIRATION (Integrated Spatial Planning, land use and soil management Research ACTION), ki je v celoti financiran s strani EU programa Obzorje 2020 (Horizon 2020), programa za raziskave in inovacije.

Glavni namen evropskega projekta INSPIRATION je oblikovati strateško raziskovalno agendo/program (SRA) za področje rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč ter za vplivno področje sistema, ki povezuje tipe tal, plavine in vodo in sicer z namenom, da bi uspešni rešili sedanje in prihodnje družbene izzive in potrebe. Raziskava je zasnovana na principu od spodaj navzgor, kjer se bodo zbirale predvsem raziskovalne potrebe končnih uporabnikov. Poleg tega je cilj projekta zasnovati metodo za uspešno izvajanje SRA in izoblikovati mrežo javnih in zasebnih ustanov, ki bi skupaj financirali izvedbo SRA.

Nova umetnost in narava

0 589

Nova umetnost in narava

Mednarodna razstava Nova umetnost in narava

20. januar 2015 - 19. april 2015

Narodni muzej Slovenije

Vabimo vas na odprtje mednarodne razstave Nova umetnost in narava / The Nature of Art Nouveau.

Potujoča razstava mednarodne mreže Réseau Art Nouveau Network prikazuje razvoj umetniškega dela od ideje do končnega izdelka in tako obiskovalcu pomaga razumeti vlogo narave v umetnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

Razstava bo na ogled do 19. aprila 2015.  

Vabljeni na odprtje, v torek, 20. januarja 2015, ob 18. uri v Narodni muzej Slovenije (Prešernova).


RSS


KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut
  UIRS

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2020 by UIRS
Back To Top