Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Kirsten Westin bo predavala o tem, kako je načrtovanje na Švedskem razdeljeno med različne akterje in različne ravni. Zadnjih 50 let je mestno prebivalstvo ocenjeno na 85% od 10 milijonov prebivalcev. Urbanizacija je še vedno prisotna, saj se večja urbana območja povečujejo, veliko manjših mest pa doživlja upad prebivalstva. To je povzročilo pomanjkanje stanovanj v hitro rastočih urbanih somestjih Stockholma, Göteborga in Malmöja ter v nekaterih drugih večjih mestih. Hkrati je v manjših mestih in na podeželskih območjih stanovanj preveč. Vožnja na delo je za mnoge način, kako rešiti problem iskanja cenovno dostopnih stanovanj. Na nacionalni ravni to pomeni, da se vsak tretji zaposleni vozi na delo izven občine, v kateri prebiva. Vloga države je na Švedskem po tradiciji močna (pomembnost države blaginje), švedski parlament in vlada z zakonodajo določata okvire za načrtovanje in gradnjo. Čeprav je vloga države močna, so za načrtovanje zemljišč in vodnih območij znotraj svojih geografskih meja odgovorne občine. Občina ima pooblastila za sprejemanje načrtov in odločitev, ali naj se načrt izvaja ali ne. Stanovanjsko področje urejajo občine z načrti rabe zemljišč, medtem ko je načrtovanje medkrajevnega in medregionalnega javnega prometa v pristojnosti regionalnih odborov. V politični in tudi javni razpravi na Švedskem sta danes izpostavljeni dve vprašanji povezani z urbanizacijo in vožnjo na delo; napetosti med mesti in podeželjem ter medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju. Kerstin Westin bo predstavila ozadje tega stanja in navedla nekaj primerov, ko lahko čezmejno načrtovanje deluje (ali pa tudi ne).

Kerstin Westin je profesorica geografije na Univerzi Umeå na Švedskem. Večina njenih raziskav se nanaša na vožnjo na delo in njene družbene in gospodarske učinke. Preučevala je tudi učinke zasebnega lastništva gozdov na migracije z in na območja, ki so bogata z gozdovi. Še eno izmed področji njenega raziskovanja pa je človekova navezanost na kraj.  Profesorica je bila vodja oddelka geografije v letih 2002–2009 in 2013–2018. Odgovorna je bila za vzpostavitev magistrskega programa prostorskega načrtovanja in programa Advanced GIS.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.