Smernice so zaključno gradivo projekta CRP V5-2358 Metodologija umeščanja fotonapetostnih naprav na stavbe kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine ter posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (DEDIS).

 

Prvo izdajo nacionalnih smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine je leta 2016
pripravila delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo Republike
Slovenije, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in Gradbenega inštituta ZRMK. To je
bilo prelomno dejanje ter je razširilo in dopolnilo vsebino celostnega ohranjanja stavb kulturne
dediščine v Sloveniji.

Smernice so pokazale, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami,
legitimen, logičen in strokovno ustrezen element celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine, ki
ima večplastne okoljske, družbene, gospodarske in kulturne učinke ter z izboljšanjem bivalnega
ugodja, znižanjem obratovalnih stroškov in podaljšanjem uporabne življenjske dobe prispeva tudi k
pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do teh stavb. 

 

Tokratna izdaja smernic je rezultat raziskovalnega dela projekta CRP 2023 V5-2358 z naslovom
Metodologija umeščanja fotonapetostnih naprav na stavbe kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine ter posodobitev Smernic za energetsko
prenovo stavb kulturne dediščine. Sočasno s smernicami so bila med projektom pripravljena
Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine, ki
podrobneje obravnavajo ukrep namestitve fotonapetostnih naprav na stavbe ter prinašajo informacije o morebitnih zahtevah in prilagoditvah, ki izhajajo iz varstva kulturne dediščine, vidnosti stavbe ter značilnosti naselja in oblikovnih značilnosti stavbe.

 

Smernice so vir informacij in vodnik s strokovnimi napotki za ravnanje ne le strokovnjakom konservatorjem, ampak tudi projektantom, lastnikom in upravnikom zasebnih in javnih stavb. Pri
investitorjih in projektantih se to nanaša zlasti na načela, metode in pomen celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, pri pristojnih konservatorjih pa predvsem na sodobne materiale, proizvode in
tehnologije ter učinke in koristi ukrepov energetske prenove. Posamezna tehnična poglavja smernic
so splošno uporabna pri načrtovanju energetske prenove in s tem zmanjšanju ogljičnega odtisa
vseh stavb, ne le stavb kulturne dediščine.