2020 RSA Annual Conference

Transformations: Relational Spaces, beyond Urban and Rural

Letna konferenca Združenja za regionalne študije (RSA) 2020 bo največje zbiranje znanj in mreženje do sedaj. Potekala bo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Štiridnevna konferenca združuje znanstvenike in oblikovalce politik, da si izmenjajo novice, poglede in rezultate raziskav s področij regionalnih študij in znanosti, regionalnega in gospodarskega razvoja, politike in načrtovanja.

Na konferenci bo več kot 450 predstavitev, odmevnih govorcev, številne seje, delavnice, sprehodi in izleti. Socialni program bo vključeval konferenčno večerjo in sprejem, stranske prireditve, športne aktivnosti, razstavne stojnice in pokonferenčne  oglede po Sloveniji.

Konferenca #RSA20 bo obravnavala teme povezane z regionalnim in urbanim razvojem, politiko in raziskavami. Poleg prispevkov abstraktov bomo veseli tudi predlogov za posebne seje, mrežne dogodke, izdaje knjig, itd.

Poudarek konference bo na naslednjih temah:

I. Pametna mesta in regije

II. Regionalna razsežnost podnebnih prihodnosti

III. Mobilnost

Več o konferenci si lahko preberete na: https://www.regionalstudies.org/events/2020rsaannualconf/.

Navodila za pošiljanje abstraktov pa dobite: https://3ftfah3bhjub3knerv1hneul-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2019/06/Slovenia-Call-for-Papers-050619-final-2.pdf

Prijave na konferenco se odprejo 1. decembra 2019.

City Street 4 / Mestna ulica 4

Ulice za 2030: Predlogi urejanja ulic za povezano mobilnost za vse

V imenu organizacijskega odbora CS4 vas vljudno vabimo k sodelovanju na prihajajoči konferenci City Street 4  (CS4), ki bo potekala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, med 23. in 26. septembrom 2020.

Konferenco Urbanistični inštitut RS (UI RS) soorganizira v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA)  ter Fakulteto za arhitekturo, umetnost in oblikovanje Ramez Chagoury Univerze Notre Dame Louaize (NDU FAAD).

Vabimo vas, da izvlečke prispevkov oddate najpozneje do 14. Januarja 2020​. Postopek lahko začnete z registracijo na spletni strani. 

Veselimo se srečanja v Ljubljani v septembru 2020!

organizacijski odbor CS4
dodatne informacije na citystreet@ndu.edu.lb  

Okrogla miza: Ven za zdravje

Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Okrogla miza Ven za zdravje, ki je potekala 17. oktobra 2019 na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, je bila organizirana ob zaključku programa Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva. Projekt je Urbanistični inštitut izvajal med leti 2017 in 2019 v okviru programa Ministrstva za zdravje Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Projekt je vodila krajinska arhitektka mag. Ina Šuklje Erjavec.

Na dogodku sta krajinski arhitektki Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender predstavili zaključno publikacijo Ven za zdravje: Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga, ki povezuje področji javnega zdravja in načrtovanje zelenih površin kot ključnih odprtih prostorov za gibanje na prostem. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali dr. Peter Otorepec (Nacionalni inštitut za javno zdravje), viš. pred. Andrea Backović Juričan (Nacionalni inštitut za javno zdravje, recenzentka priročnika Ven za zdravje), dr. Matej Nikšič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), dr. Vlasta Vodeb (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), Radovan Romih (RC Planiranje in predsednik matične sekcije krajinskih arhitektov, ZAPS), mag. Jelka Hudoklin (Acer Novo mesto), dr. Petra Vertelj Nared (LUZ)  in Maja Šinigoj (Locus). Okroglo mizo je moderirala Natalija Vrhunc. Dogodka se je udeležilo približno 30 udeležencev.

V okviru okrogle mize s širšo vključujočo razpravo so bila izpostavljena številna aktualna vprašanja, nekatere ugotovitve in pobude so strnjene v spodnjih alinejah:

• Potrebno se je zavedati, da se obravnavani problematiki na področju prostorskega načrtovanja in javnih površin posveča premalo pozornosti ali da ta sploh ni predmet strokovnega dela. Javni prostor se obravnava kot samoumevna dobrina, povečuje se privatizacija zemljišč, kapital prerašča interes javnega dobra (kljub temu, da zakonodaja ohranja načela javnega dobra, se v realnosti tega ne izvaja), opazno je tudi prednostno načrtovanje za potrebe turizma namesto za prebivalce.
• Očitne so razlike med urbanimi in podeželskimi naselji. Na podeželju je stanje glede prostorov, ki bi omogočali izvajanje telesne aktivnosti, slabše, vse pogosteje se omejuje dostopnost, predvsem pa ni urejenih večnamenskih javnih zelenih površin (prebivalci se velikokrat tega niti ne zavedajo in ne postavljajo zahtev). Vzroki za to so verjetno povezani s predpostavko, da na podeželju zaradi kmetovanja ni potreb po načrtovani telesni dejavnosti; vendar pa je na podeželju vse več nekmečkega prebivalstva, poleg tega sodobno kmetovanje večinoma ni okvir za telesno dejavnost kot zdrav življenjski slog.   
• Očitne so razlike tudi med posameznimi deli naselij – v zadnjem času se urejenost odprtega prostora izboljšuje v osrednjih območjih naselij (ki so turistično atraktivna), predmestja pa nazadujejo (motorizacija, nerešena lastniška vprašanja ipd.)  
• Potrebno je zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo (za udejstvovanje zunaj), z načrtovanjem se zagotovijo ustrezne ureditve, z vzpostavitvijo jasnega namena prostorov (njihove rabe) se zmanjša konfliktnost in zagotavljajo možnosti za ustrezno upravljanje (dogovori, vzdrževanje itd.), pri čemer je nujno treba določiti nosilce oz. upravljavce.
• Potrebno je ustrezno načrtovanje zelenih površin in drugega odprtega prostora – nujna je zahteva po izdelovanju projektne dokumentacije za te ureditve, potrebno je uvesti obveznost izdelave načrta krajinske arhitekture oziroma druge vrste načrtov za vse površine, ki so v javni rabi, ter tako zagotoviti ustrezno kakovost ter varnost in evidence.   
• Potrebno se je zavedati, da zdravje nastaja v skupnosti. Načrtovanje prostora je pomembno tudi zato, ker vpliva na vrednote ljudi in zavedanje o kakovostnem okolju, h kateremu prispevamo vsi, ki v njem živimo in delujemo.
• Potrebno je prepoznati potrebe v posameznih občinah, saj so te odvisne od družbenih, gospodarskih, prostorskih in okoljskih razmer. Treba je razviti kazalce ali uporabiti njihovo kombinacijo (gibalne navade, dvojni kazalci kot povezava med stanji v zdravju prebivalcev in prostorom) za namen identificiranja problemov in argumentacijo glede potrebnih izboljšav na tem področju.  Na podlagi dolgoročnega spremljanja takih kazalcev bi se v prihodnosti lahko izoblikovale dodatne usmeritve.
• Potrebno je načrtno spremljanje stanja v prostoru in povezati ugotovitve analiz glede stanja zdravja v občinah ter določiti, kaj se želi doseči; tem ciljem pa prilagoditi (ter medsebojno uskladiti) vse aktivnosti.   
• Potrebna je aktivna in ciljno usmerjena komunikacija med resorji zaradi kompleksnosti in povezanosti področij (zdravje, prostor, šport, infrastruktura, izobraževanje, kmetijstvo, gozdarstvo, itd.) ter participativen pristop k izboljševanju prostorskih pogojev za aktiven življenjski slog (aktivna vloga končnih uporabnikov v različnih fazah procesa).
• Potrebno je izpostaviti primere dobre prakse kot promocijo zdravega življenjskega sloga in odprtega prostora za gibanje, dvigniti ozaveščenost ljudi (npr. osnovanje platforme z dobrimi primeri pristopov in ureditev, izvesti konkretne izboljšave v občinah kot zgled).
• Potrebno je uvesti strokovne presoje načrtovanih ureditev in njihovega izvajanja - tudi z vidika zagotavljanja ustreznih prostorov za izvajanje telesnih dejavnosti.

Okrogla miza: Zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj

V ponedeljek, 14.10.2019, je v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanja ter Urbanističnega inštituta Republike Slovenije potekala okrogla miza na temo zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj ter o vlogi različnih deležnikov za doseganje tega cilja. Dogodek je bil sestavljen iz strokovnih predavanj, kjer so sodelovali predstavniki Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor ter Fakultete za družbene vede. V nadaljevanju je sledila okrogla miza, kjer so sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor g. Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec, župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin (tudi kot predstavnik Skupnosti občin Slovenije), profesor na Fakulteti za arhitekturo mag. Tadej Glažar ter predstavnica gibanja Kje bomo pa jutri spali? ga. Maša Hawlina. Okroglo mizo je moderiral dr. Richard Sendi.

Strokovna predavanja so obravnavala tematike kot so analiza izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, zagotavljanje primernih lokacij za javno najemno stanovanjsko gradnjo skozi vidik občinskega prostorskega načrta, zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja pri načrtovanju dostopnih stanovanj ter rezultate raziskave o vrednotah prebivalcev Slovenije glede bivanja.

V okviru dogodka so bila izpostavljena naslednja vprašanja, ugotovitve in dane sledeče pobude:

• Potrebna je hitrejši izvedba nekaterih ukrepov iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu v obdobju 2015-2025 ter redno preverjanje zadovoljstva uporabnikov v okviru pilotnih projektov ter prenos izkušenj v prakso.
• da je občinski prostorski načrt (OPN) močno orodje, ki ob upoštevanju različnih vidikov (promet, zelene površine) omogoča površine za stanovanjsko gradnjo. OPN za Ljubljano namenja skoraj 44 odstotkov stavbnih zemljišč za stanovanjsko rabo, poleg tega pa tudi omogoča površine tudi za nove tipologije in oblike eksperimentalne stanovanjske gradnje.
• Da skrb za stroške pri gradnji najemnih stanovanj ne sme vplivati na kvaliteto bivanja
• Da je potrebno uskladiti pravilnike, predvsem s področja tehničnih zahtev gradnje večstanovanjskih objektov, saj imajo projektanti zaradi nekaterih težave pri prostorskem umeščanju objektov
• vrednote prebivalcev Slovenije, vezane na bivanje in poselitev so v zadnjih desetletjih zelo stabilne. Še vedno si večina anketirancev želi prebivati v enodružinski hiši v manjšem kraju, prav tako pa si velika večina prebivalcev želi imeti nepremičnino v svoji lasti in ne v najemu.
• Da si vsak prebivalec Slovenije ne more zagotoviti lastnega bivališča, ter da je dostopnost mladih do stanovanj še posebej slaba, saj povprečna plača začetnika ne zadostuje za najemnino ali stanovanjski kredit in ostale življenjske stroške.
• Koalicijske stranke so se s tem mandatu vlade dogovorile, da bodo povečale sredstva za področje stanovanjske problematike in sicer samo za najemna stanovanja. Hkrati bo nov Stanovanjski zakon zagotavljal večjo varnost tako najemnikom kot najemodajalcem skozi različne ukrepe.
• Občine prevzemajo vedno večjo vlogo pri zagotavljanju učinkovitega najemnega trga. Predstavljen je bil primer občine Ajdovščina, kjer odkupujejo zemljišča, jih komunalno opremijo ter jih prodajo na trgu s cenami okrog 40 EUR na kvadratni meter.
• Najemniški trg ne deluje dobro, saj se pojavljajo oderuške najemnine, predvsem pa oblike najema niso dovolj varne in stabilne za mlade družine in druge ranljive skupine.
• Potrebno je podpreti alternativne oblike zagotavljanja stanovanj, kot so stanovanjske zadruge, sobivanje, stanovanja za starejše
• Potrebno je temeljito raziskati, kje se nahajajo prazna stanovanja, kakšno je njihovo dejansko število in ali jih je sploh mogoče aktivirati.

Dogodka se je udeležilo 40 udeležencev.

Povzetek pripravila: Zala Jerman, MOP in Boštjan Cotič, UIRS

Na dogodku je bila prisotna tudi novinarska ekipa RTV SLO zato si lahko TUKAJ ogledate tudi njihov prispevek (začetek ob 2:10min).

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Spoštovani!

Vabimo vas na Okroglo mizo ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva, v katerem je Zbornik prispevkov letošnjega 30. Sedlarjevega srečanja.

Okrogla miza bo v torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Na okrogli mizi se bomo spomnili tematik Sedlarjevega srečanja z naslovom Razvojni trajnostni projekti - primeri dobrih praks za mesta in podeželje, ki je bilo 31. maja 2019 v Fužinskem gradu – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Predstavili bomo zaključne ugotovitve srečanja, ki smo jih v juniju poslali na MOP, MK, občine in druge ustanove.

Na voljo bodo tudi revije Urbani izziv.

Več v vabilu.

Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni!

Organizacijski odbor 30. Sedlarjevega srečanja DUPPS in
uredništvo revije Urbani izziv, strokovna izdaja  

Ven za zdravje – Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo Ven za zdravje, ki bo v četrtek, 17.10.2019 od 11. do 15. ure v prostorih Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana (zgornja predavalnica, 2. nadstropje).

Program Ven za zdravje je obsegal pripravo celovitega pregleda raznovrstnih vidikov za ustrezno načrtovanje, prenovo in upravljanje zelenih površin za doseganje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja. Rezultat programa je priročnik, ki utemeljuje pomen in možnosti povezovanja vsebin prostorskega načrtovanja in javnega zdravja ter celovito predstavlja relevantne vidike načrtovanja ustreznih in privlačnih zelenih površin za aktivno uporabo zunanjega prostora mest in naselij. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Namen okrogle mize je podrobnejša predstavitev strokovnih vidikov, ki jih obravnava priročnik ter izmenjava mnenj in pogledov glede možnosti njegove uporabe pri prostorskem načrtovanju, ki spodbuja zdrav življenjski slog.

Program dogodka:

10.45 – 11:00     Prihod in registracija

11:00 – 11:40     Uvodni nagovori (dr. Marjeta Recek, MZ in dr. Igor Bizjak, UIRS)

                            Kratka predstavitev programa in priročnika (Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender, UIRS)

11:40 – 12.00     Odmor s prigrizkom

12:00 – 15:00     Okrogla miza z vabljenimi gosti in širša vključujoča razprava
(Peter Otorepec,  NIJZ; Andrea Backović Juričan, NIJZ; Matej Nikšič, UIRS; Vlasta Vodeb, UIRS; Radovan Romih, RC Planiranje in ZAPS; dr. Petra Vertelj Nared, LUZ; mag. Jelka Hudoklin, Acer Novo mesto; predstavniki občin). Okroglo mizo bo moderirala Natalija Vrhunc.

Zaradi lažje organizacije prosimo za predhodno informativno prijavo.
Udeležba na dogodku je brezplačna. Podrobnejše informacije o projektu so na voljo na povezavi.

Zagotavljanje kakovostnih in dostopnih bivališč: vloga različnih deležnikov za doseganje cilja

Okrogla miza

Vabimo vas, da se 14. 10. 2019, ob 13:00 udeležite okrogle mize z naslovom »Zagotavljanje kakovostnih in dostopnih bivališč: vloga različnih deležnikov za doseganje cilja«, ki bo potekala v dvorani »Veliki stolp« Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, 1000 Ljubljana.

Dogodek bo organiziran v okviru Meseca prostora kot okrogla miza z uvodnimi predavanji. Tema okrogle mize je vezana na eno od izpostavljenih tem ob svetovnem dnevu HABITAT 2019 in na 11. svetovni cilj trajnostnega razvoja o mestih – »zagotavljanje ustreznih in dostopnih stanovanj«.

Dostopnost do stanovanja predstavlja zmožnost prebivalcev, da si zagotovijo funkcionalno primerno stanovanje za svoje potrebe. Primarni cilj stanovanjske politike  je, da zagotovi ustrezno število stanovanj po dostopnih cenah kot tudi dostopnost do ponudbe kakovostnih stanovanj. Država naj bi pri tem najbolj pomagala ranljivim skupinam, predvsem mladim in tudi starejšim, katerih delež v družbi se zaradi pospešenega staranja prebivalstva zelo hitro povečuje. Države to uresničujejo s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, zakonodajnih sprememb in izvedbo pilotnih projektov, z usklajenim izvajanjem javnih politik itd. Slovenija ima glede dostopnosti do stanovanj zaveze zapisane v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu in akcijskem načrtu, opredeljene pa ima tudi predvidene učinke izvajanja programa in načrta.

Ključna vprašanja okrogle mize:

• Ali si res lahko vsak prebivalec Slovenije sam zagotovi bivališče?
• Najemna ali lastniška stanovanja – kakšna je percepcija prebivalcev, zlasti mladih generacij do najemnih stanovanj?
• Kako lokalne skupnosti načrtujejo  razvoj najemnega trga (od planiranja, preskrbe z zemljišči, opremljanja zemljišč do gradnje)?
• Kaj je »kakovostno bivališče« (funkcionalnost stanovanja, dostopnost do storitev, dostopnost do zelenih površin; dostopnost do javnega potniškega prometa…)?
• Alternativne oblike zagotavljanja najemnih stanovanj.

Za lažjo organizacijo dogodka vas prosimo, da udeležbo potrdite preko spletne prijavnice: https://www.1ka.si/a/231922.

Vljudno vabljeni!

---

PROGRAM

13.00-13.15       Uvodni pozdrav      

Barbara Radovan, Ministrstvo za okolje in prostor, direktorat za prostor, graditev in stanovanja, generalna direktorica

dr. Igor Bizjak, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, direktor

13.15- 14.15      Sklop predavanj

∙ dr. Richard Sendi in dr. Boštjan Kerbler, UIRS: Dostopnost do stanovanja: izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu

∙ dr. Liljana Jankovič Grobeljšek, DUPPS: Zagotavljanje primernih lokacij za (javno) najemno stanovanjsko gradnjo na primeru OPN Mestne občine Ljubljana

∙ Monika Fink Serša, ZAPS: Kvalitetno projektiranje cenovno dostopnih stanovanj

∙ Luka Javornik, DKAS: Načrtovanje kvalitetnega zunanjega prostora območij za stanovanja

∙ dr. Marjan Hočevar, FDV: Rezultati Javnomnenjske raziskave družbenih vrednot o prostoru in okolju: longitudinalna študija 2003 – 2018

14.15- 16.00      Okrogla miza

     moderator: dr. Boštjan Kerbler, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

udeleženci:

∙ Aleš Prijon, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor

∙ Mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS

∙ Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina, Skupnost občin Slovenije

∙ Prof. mag. Tadej Glažar, Fakulteta za arhitekturo

∙ Klemen Ploštajner, gibanje Kje bomo pa jutri spali?

Pogostitev v Kavarni MAO

Sodelujoči:

• Društvo urbanistov in prostorskih Planerjev Slovenije
• Društvo Krajinskih arhitektov Slovenije
• Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Hrup v okolju in zdravje

Predavanje Sonje Jeram

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Sonja Jeram bo predstavlia tematiko hrupa v okolju in pomen dobrega zvočnega okolja v bivalnem prostoru. Predstavila bo stališča Svetovne zdravstevne organizacije in Evropske komisije ter vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri pripravi mnenj povezanih z načrti za rabo prostora in operativnih programov varstva pred hrupom. Govorila bo tudi o stanju obremenjenosti okolja s hrupom prometa, industrije, gostinskih lokalov in vetrnih elektrarn ter izpostavila posamezne primere. Kot protiutež obremenjenosti okolja s hrupom bo opisala vlogo mirnih območij v urbanem okolju.

Okoljski hrup ima na zdravje in počutje ljudi več vplivov. Zelo glasni zvoki lahko že v krajšem času povzročijo začasne ali trajne okvare sluha. Vendar taki zvoki v bivalnem okolju niso pogosto prisotni. Vedno več je znanstvenih dokazov o negativnih vplivih hrupa, ki je v okolju stalno prisoten, tudi če ne dosega visokih intenzitet. Na ta hrup se sicer mnogi hitro navadijo in ga sprejmejo kot del vsakdanjega življenja. Kljub temu se vplivi na zdravje dolgoročno odražajo v boleznih srca in ožilja. Ocenjeno je, da je v državah zahodne Evrope izgubljenih več kot milijon zdravih let življena zaradi vznemirjenosti, motenj spanja, bolezni srca in ožilja, šumenja v ušesih in kognitivnih motenj pri otrocih. Podatki kažejo na resnost vplivov, ki jih ne smemo spregledati.

Sonja Jeram je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. Dr. Jeramova je doktorirala iz biologije na Univerzi v Ljubljani na področju nevrofiziologije pri zvočni komunikaciji žuželk. S svojim delom je nadaljevala na področju kemijske varnosti in sodelovala kot gostujoča znanstvenica v Evropskem centru za validacijo alternativnih metod (JRC, Ispra). Za njeno izjemno delo na področju alternativnih strategij za zmanjšanje rabe živali v poskusih, je prejela nagrado Fundacije Doerenkamp-Zbinden. Zadnjih deset let dela na področju okoljskega hrupa in zdravja tudi v sklopu evropskih projektov Obzorje 2020.

Predavanje se izvaja v okviru projekta »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva«

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.

Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Predavanje Irine Irbitskaye

Irina Irbiskaya bo razpravljala o pristopu za ohranjanje kulturne dediščine v Republiki Moldaviji, ki temelji na ukladih. T.i. uklad je trajen način življenja oz. dejavnosti, ki se odraža v prostoru. Načini, na katere se ukladi pojavljajo v mestu, se razlikujejo glede na velikost in vlogo mesta (npr. glavno mesto, regionalno upravno središče ali majhno mesto). Uklad opredeljujejo prevladujoča družinska kultura, odnos do okolice, način, kako se ljudje, ki pripadajo ukladu, zavedajo svoje preteklosti in gradijo svojo prihodnost, kako dojemajo svoje otroke, v kakšnem odnosu so s svojim ozemljem in sosedi, kako ravnajo s svojo in tujo lastnino, kako delajo ter preživljajo svoj prosti čas.

Pristop za ohranjanje kulturne dediščine, temelji na ukladih in je zasnovan v poročilu, ki ga je pripravila za Agencijo za inšpekcijo in restavriranje spomenikov Moldavije. Podpira ga UNDP Moldavija v okviru programa »Russian Experts on Demand«.

Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra za urbane kompetence na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) s specialističnimi znanji na področju stanovanjskih projektov in izboljševanja pristopov k urbanističnemu razvoju in načrtovanju. Je soustanoviteljica mednarodnega projekta Doktor Gorodov.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

Več informacij na info@uirs.si.

Zaključni dogodek ArtCaffe Postojna

ArtCaffe vabi na zaključni dogodek, ki bo potekal v torek, 17. 9., ob 18. uri v ArtCaffe-ju Postojna (vhodna avla dijaškega doma SGLŠ, Tržaška 36).

Program dogodka:

18:00
- pozdravni nagovori (župan Občine Postojna, koordinatorka in soustvarjalci programa ArtCaffe Postojna)
- deljenje dela in izkušenj v ArtCaffe-ju
- podelitev nagrad fotografskega natečaja

19:00
- glasbena delavnica
- pogostitev z bližnjevzhodnimi prigrizki, ki so bili del redne ponudbe ArtCaffe-ja.

Pri načrtovanju in izvedbi dogodka aktivno sodelujejo mladoletniki brez spremstva.

ArtCaffe Postojna je kreativen medkulturni prostor, kjer se ob raznolikih dogodkih, branju knjig na prostem, osvežilnih pijačah, kavi in izbranih prigrizkih srečujejo in spoznavajo prebivalci Postojne, tako tisti, ki so že dolgo domačini kot tisti, ki so se v Postojno priselili kasneje v želji po ustvarjanju novega življenja. ArtCaffe tako spodbuja medsebojno učenje v kulturno raznolikem okolju ter stremi k vključujoči družbi na lokalni ravni. Pri načrtovanju in izvedbi dogodkov bodo aktivno sodelovali mladoletniki brez spremstva. 

Za več informacij o projektu lahko poslušate intervju z naslovom Postojna primer dobre prakse integracije mladoletnih migrantov​, ki je na Radiu Koper potekal z Tino Zorman, koordinatorico Projekta nastantve MBS in Hano Alhady, koordinatorico projektov pri ArtCaffe Postojna. Preberete pa si lahko tudi članek Migranti vabijo na kavo​, ki je bil objavljen v Primorskih novicah.

Aktivnosti so organizirane v sklopu projekta PlurAlps –Priseljevanje, kulturna raznolikost in pluralizem kot priložnost za območje Alp

Info: artcaffepostojna@gmail.com FB stran: ArtCaffe Postojna

Vljudno vabljeni!

Urnik knjižnice

Spremenjen urnik dne, 16.8. 2019

Uporabnike knjižnice Urbanističnega inštituta RS obveščamo, da bo v petek, 16.8. 2019, knjižnica izjemoma zaprta. 

Hvala za razumevanje.

Vzorci uporab prostora na Jezeru pri Podpeči in v Iškem vintgarju

Pilotne aktivnosti projekta LOS_DAMA!

Urbanistični inštitut RS na Ljubljanskem barju izvaja pilotne aktivnosti, ki bodo v prihodnje pripomogle k boljšemu načrtovanju in upravljanju območja z vidika spodbujanje razvoja na naravi temelječe rekreacije na prostem. Območje je zaradi bližine glavnega mesta Ljubljane podvrženo specifičnim pritiskom, kot so preobremenjenost nekaterih lokacij zaradi povečanega obiska v poletnih mesecih ter konflikti med različnimi uporabniki… Pred nami je izziv, kako na ravni sedmih občin pristopiti k celostnemu načrtovanju in upravljanju območja, da bo v prihodnosti prispevalo k boljši kakovosti življenja in javnega zdravja prebivalcev in obiskovalcev.

Ljubljansko barje je zaradi svoje naravne in kulturne dediščine ter bližine glavnega mesta privlačna destinacija za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Da bi v občutljivi krajini omogočili enakomernejšo razvrščenost rekreacijskih območij in povezanost rekreacijskih poti v projektu LOS_DAMA! razvijamo zasnovo tematske zelene infrastrukture ter preverjamo nosilno sposobnost prostora na najbolj obremenjenih lokacijah, kot sta Jezero in Iški Vintgar.

V juniju 2019 je bila organizirana delavnica »Vzorci uporab prostora na Jezeru pri Podpeči in v Iškem vintgarju« za lokalne deležnike občin Ig ter Brezovice z namenom predstaviti rezultate o obiskanosti Jezera pri Podpeči ter Iškega vintgarja. Predstavljeni podatki so bili zajeti v poletnih mesecih 2018 z uporabo metode opazovanj in kartiranja vedenj in so pokazali, da je obremenjenost Iškega vintgarja dosti večja, predvsem pa so navade uporabnikov v tem prostoru z vidika ohranjanja narave precej bolj problematične. Nadalje je delavnica odprla skupno razpravo v smeri iskanja rešitev in drugih primernih območij za razbremenitev in usmerjanje obiska znotraj obeh občin.

Metoda opazovanj in kartiranja vedenj uporabnikov, ki je bila uporabljena v projektu LOS_DAMA!, je bila predstavljena na četrtem srečanju Open Science Meeting: Transforming Land Systems for People and Nature v Bernu. Sodelavki Urbanističnega inštituta RS Barbara Goličnik Marušić in Vita Žlender sta v sklopu prispevkov na temo prihodnjega načrtovanja in upravljanja peri-urbanih območij predstavili prispevek z naslovom »Vključevanje zaznavanja in rabe peri-urbanih odprtih prostorov v načrtovalskih dokumentih: kakšen je doprinos informacij, podanih v primerni obliki?«*, kjer sta predstavili možnosti združevanja različnih metodoloških pristopov v obravnavi peri-urbanih območij za prostočasne namene.

V septembru 2019 pripravljamo medobčinsko delavnico, kjer bomo predstavili pristop/koncept tematske zelene infrastrukture za spodbujanje razvoja na naravi temelječe rekreacije na prostem za območje Krajinskega parka Ljubljansko barje in okolice. Pričakujemo, da bomo s predstavniki sedmih občin, odločevalci, strokovnjaki in lokalnimi društvi razpravljali o možnostih, da bi tak pristop v prihodnje postal strokovna podlaga za celovito načrtovanje in upravljanje zelenih površin za potrebe razvoja rekreacijske infrastrukture in dejavnosti na subregionalni ravni.

Več informacij o projektu je na voljo na spletnih straneh programa Območje Alp in Urbanističnega inštituta RS.

*Naslov prispevka v angleščini: »Integration of perception and usage of peri-urban open spaces in planning documents: (how) can appropriate format of information help?”

Odpirata se ArtCaffe Postojna & Knjižnica pod drevesi

Vabilo

V četrtek, 25. julija ob 18:00 se bo v Postojni v avli dijaškega doma SGLŠ Postojna in v Parku mladosti pred njim odprl ArtCaffe Postojna ter Knjižnica pod drevesi. Aktivnosti so organizirane v sklopu projekta PlurAlps – Priseljevanje, kulturnaraznolikost in pluralizem kot priložnost za območje Alp.

Na otvoritvi bomo skupaj ustvarili transparent ArtCaffe-ja, mladoletniki brez spremstva bodo izrekli dobrodošlico z unikatno pogostitvijo bližnjevzhodnih prigrizkov, spremljal pa nas bo tudi njihov jagodni glasbeni izbor.

ArtCaffe Postojna je kreativen medkulturni prostor, kjer se ob raznolikih dogodkih, branju knjig na prostem, osvežilnih pijačah, kavi in izbranih prigrizkih srečujejo in spoznavajo prebivalci Postojne, tako tisti, ki so že dolgo domačini kot tisti, ki so se v Postojno priselili kasneje v želji po ustvarjanju novega življenja. ArtCaffe tako spodbuja medsebojno učenje v kulturno raznolikem okolju ter stremi k vključujoči družbi na lokalni ravni. Pri načrtovanju in izvedbi dogodkov bodo aktivno sodelovali mladoletniki brez spremstva.

ArtCaffe Postojna in Knjižnica pod drevesi bosta delovala od 25. 7. do 17. 9. 2019. 

Info: artcaffepostojna@gmail.com FB stran: ArtCaffe Postojna

Vljudno vabljeni!

Nova številka Urbanega izziva

Izšla je junijska številka Urbanega izziva, ki prinaša 5 novih člankov domačih in tujih strokovnjakov s področja urbanizma ter predstavitev mednarodnega projekta Connecting nature. Članki so v celoti dostopni na spletni strani Urbanega izziva v slovenskem in angleškem jeziku. 

Lepo vabljeni k branju!

Projekt ASTUS - Premišljene prometne in urbane strategije za območje Alp – Alpine Smart Transport and Urbanism Strategies

Zaključna konferenca

15. 10. 2019 bo v Ljubljani in Novem mestu potekala zaključna konferenca projekta ASTUS. Udeleženci dogodka se bodo lahko seznanili z rezultati projekta, izmenjali izkušnje in premisleke o možnostih za delovanje.

Namen projekta ASTUS je podpreti lokalne skupnosti pri opredeljevanju in udejanjanju dolgoročnih rešitev na področju mobilnosti in prostorskega načrtovanja, usmerjenih v zniževanje izpustov toplogrednih plinov, povezanih z dnevno mobilnostjo. Partnerji projekta delujejo na pilotnih območjih v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji. Poglavitni rezultati so transnacionalna tipologija alpskih območij, nabor orodij za zniževanje izpustov toplogrednih plinov, lokalni scenariji, strategije in akcijski načrti ter priporočila za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v alpskem prostoru.

Več informacij o projektu ASTUS je dostopnih na spletnih naslovih https://www.alpine-space.eu/projects/astus/en/home in http://astus.uirs.si/sl-si/.

Partnerji projekta ASTUS vljudno vabijo, da si zaznamujete datum zaključne konference! Program dogodka bo objavljen na spletnih straneh projekta.

Zaključna brošura projekta CIVITAS PROSPERITY!

Projekt CIVITAS PROSPERITY, sofinanciran v okviru programa Obzorja 2020, ki podpira občine in ministrstva pri izboljševanju kakovosti in spodbujanju izvajanja Celostnih prometnih strategij, je v zaključnih mesecih.

Glavni cilj projekta CIVITAS PROSPERITY je bil spodbuditi državno raven k aktivni podpori mestom pri razvoju Celostnih prometnih strategij, in sicer na dva načina. Najprej z izmenjavo izkušenj med deležniki z nacionalne in lokalne ravni uprave držav, kjer so se v okviru projekta izmenjevale informacije tudi med državami. Poleg tega so bile v državah, vključenih v projekt, ustanovljene nacionalne delovne skupine za celostno prometno načrtovanje, ki so usmerjale proces razvoja področja v prihodnje.

V vseh 13. državah, ki sodelujejo v projektu CIVITAS PROSPERITY, so bili s podporo deležnikov iz ministrstev, predstavnikov regij in občin oblikovani Nacionalni programi za razvoj celostnega prometnega načrtovanja in načrti za razvoj področja.

Zaključna brošura projekta nudi pregled opravljenega dela in doseženih rezultatov ter ciljev, ki bi se jih dalo v prihodnje še doseči.

Projekt PlurAlps: Mediatorji za strpno družbo

Kamnik, Jesenice – PlurAlps je mednarodni projekt v okviru programa območje Alp, v katerega so pri nas vključene občine Kamnik, Jesenice in Postojna. Namen projekta je razvijati in spodbujati kulturo, ki je naklonjena sprejemu priseljencev, ter izboljšati znanje in ozaveščenost o vključevanju priseljencev ter izboljšati ozaveščenost javnosti o pozitivnih učinkih pluralizma. Dobro je namreč znano, da je socialno vključevanje priseljencev najbolj uspešno tam, kjer se priseljenci počutijo dobrodošle in sprejete.

K tej simbiozi lahko najbolj pripomorejo priseljenci, ki pri nas živijo že dlje časa, so dobro vključeni v lokalno okolje, a imajo tudi sami migrantske izkušnje in govorijo jezik priseljencev. Zato je ena od aktivnosti projekta tudi izobraževanje t. i. kulturnih mediatorjev, ki so ga že pripravili tako na Jesenicah kot v Kamniku. »Kulturni mediatorji bodo priseljencem lahko pomagali pri povsem vsakdanjih stvareh, kot je obisk zdravnika, urejanje dokumentov, vpis v šolo in podobno. Za zdaj so to prostovoljci, a v Kamniku si želimo, da bi lahko vsaj v sklopu javnih del odprli tudi kakšno delovno mesto na tem področju, saj je priseljencev vedno več,« nam je povedala Barbara Strajnar z Občine Kamnik in dodala, da je projekt namenjen tudi izmenjavi dobrih praks med občinami. Še posebej veliko izkušenj s priseljenci imajo na Jesenicah in tudi dvodnevno usposabljanje za kulturne mediatorje je minuli teden v mekinjskem samostanu vodila Faila Pašić Bišić iz društva Up z Jesenic.

Besedilo: Jasna Paladin

Fotografska razstava Secesijski motivi na ljubljanskih hišah

Obnovljena secesijska dediščina s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana v okviru programa Ljubljana – moje mesto (LMM)

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS od 11.06. - 30.08. 2019

Fotografska razstava Blaža Župančiča prikazuje nekatere najbolj zanimive secesijske motive z ljubljanskih secesijskih hiš. Ne enem mestu si tako lahko ogledamo očem včasih zakrite ali manj znane značilnosti secesijske arhitekture: motive iz narave ali ljudske umetnosti, maske, človeške in živalske like, napise itd. Vidimo lahko tudi, kako je secesija na fasade in v notranjščine hiš uvajala nove materiale, kot so železo, steklo in keramika. Razstava je uvod v vrsto drugih dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenila podobo mest v Evropi in tudi drugod.

Mestna občina Ljubljana je v okviru programa Ljubljana – moje mesto (1991–2019) sofinancirala obnovo stavbnih lupin več kot 400 stavb, ki imajo status kulturnih spomenikov ali dediščine, med njimi tudi nekaterih secesijskih stavb, ki so dale mestu na prehodu iz 19. v 20. stoletje moderno podobo. Tedaj je bila v secesijskem slogu zgrajena povsem nova mestna četrt med starim mestnim jedrom in železniško postajo, ki ji danes pravimo secesijska Ljubljana.

fotograf: Blaž Zupančič

avtorica razstave: Polona Zupančič

Vabilo na razstavo Art Nouveau valovanje: arhitekturna dediščina v Podonavju

Razstava v Mariboru

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Hiša arhitekture Maribor vabita na ogled razstave Art Nouveau valovanje: arhitekturna dediščina v Podonavju. Razstava bo na ogled v Hiši arhitekture Maribor od 5.6.2019 do 4.10.2019.

Razstavo so pripravili partnerji projekta ART NOUVEAU iz sedmih podonavskih držav. Cilj projekta je okrepitev varstva, oživljanje in promocija Art Nouveau dediščine v Podonavju. Razstava predstavlja izbrane primere arhitekture Art Nouveau in je bila na ogled v vseh partnerskih mestih: Beogradu, Budimpešti, Bukarešti, Ljubljani, Oradeji, Sofiji, Subotici, Dunaju in Zagrebu.    

Več o projektu si lahko preberete tukaj.
Kontakt: vlasta.vodeb@uirs.si

Vabljeni!

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Predavateljici Breda Mihelič in Marija Režek Kambič bosta predstavili gradnjo in prenovo prve veleblagovnice v Ljubljani.

V prvem delu bosta na kratko predstavili kontekst razvoja veleblagovnic v drugi polovici 19. stoletja v Evropi, ko je masovna proizvodnja spodbudila rast potrošništva in novih načinov prodaje industrijskega blaga.  Prvo veleblagovnico Le Bon Marché je v Parizu leta 1867 odprl podjetnik in poslovnež Aristid Boucicault (1810 ­- 1877), potem pa se je tip veleblagovnice hitro razširil ob velikih bulevarjih modernih evropskih mest. V Ljubljani je leta 1903 zgradi prvo veleblagovnico ugledni ljubljanski trgovec Felix Urbanc na današnjem Prešernovem trgu, kjer so po potresu zrasle številne nove reprezentativne palače. Urbančeva veleblagovnica, ki se je ohranila vse do danes, je simbol gospodarskega razcveta mesta po potresu 1895.

V drugem delu bo predstavljena usoda palače Urbanc, ki je bila z vrsto neprimernih posegov in drugimi spremembami v drugi polovici 20. stoletja močno okrnjena, in proces celovite prenove palače med letoma 2006 in 2010.

 Predavanje sodi v sklop dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja

Dr. Breda Mihelič, umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 do 2018 je bila zaposlena na Urbanističnem inštitutu RS kot znanstveni svetnik in nekaj let kot direktorica, pred tem pa je šest let kot konzervatorka delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, območna enota Ljubljana.  Poglavitna področja njenega raziskovanja so zgodovina arhitekture in urbanizma 19. in 20. stoletja, urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine.

Marija Režek Kambič je diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki od leta 2002 zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana kot konservatorka. Področje njenega delovanja obsega tako strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične kulturne dediščine s poudarkom na profani arhitekturi 19. in 20. stoletja v Ljubljani.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.