15343
UIRS Connecting Nature
Udeležba projektne skupine na izobraževalnem tečaju Na naravi temelječe rešitve v urbanističnem načrtovanju
Tečaj se je osredotočal predvsem na okoljske vidike, ki vplivajo na kvaliteto bivanja prebivalstva v mestu in na koristi, ki jih prinašajo Na naravi temelječe rešitve (NBS). Predavatelji z različnih raziskovalnih področij so udeležence seznanili o ekoloških vidikih delovanja NBS, vrednotenju njihovih vplivov na ekosistemske storitve in uporabo ključnih načel za načrtovanje NBS.
Zelene strehe, deževni vrtovi, skupnostni vrtovi in zelene stene predstavljajo le nekatere izmed Na naravi temelječih rešitev (NBS), ki so opredeljene kot „ukrepi za zaščito, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih ali spremenjenih ekosistemov, obravnavajo družbene izzive na učinkovit in prilagodljiv način in hkrati zagotavljajo kvaliteto bivanja in biotsko raznovrstnost «(Cohen-Shacham idr. 2016: 2).
Na področju raziskav se veliko pozornosti namenja novemu konceptu NBS, vendar pa je implementacija NBS v urbanistično načrtovanje še vedno otežen in kompleksen proces. Zato je bil februarja 2020 na univerzi Trento, izveden izobraževalni tečaj Na naravi temelječe rešitve v urbanističnem načrtovanju. Tečaj je bil organiziran iz strani projekta ReNature in financiran iz Evropskega Raziskovalnega programa programa Obzorje 2020. Dvodnevnega izobraževanja so se udeležili doktorski in post doktorski študentje, raziskovalci, prostorski načrtovalci in zaposleni javnih služb, ki jih zanima implementacija NBS v prostor.
Izobraževanje je vodil dr. Davide Geneletti, profesor za prostorsko načrtovanje na Univerzi v Trentu, specializiran na področju večkriterijskih analiz, ekosistemskih storitev in presoje vplivov projektov, politik v urbanističnem načrtovanju.
Izhodišča izobraževanja
Tečaj se je osredotočal predvsem na okoljske vidike, ki vplivajo na kvaliteto bivanja prebivalstva v mestu in na koristi, ki jih prinašajo NBS. Predavatelji z različnih raziskovalnih področij so udeležence seznanili o ekoloških vidikih delovanja NBS, vrednotenju njihovih vplivov na ekosistemske storitve in uporabo ključnih načel za načrtovanje NBS. Pristop poučevanja je temeljil na predavanjih, diskusijah in skupinskem delu študijskih primerov. Obravnavana so bila naslednja glavna vprašanja:
• Trenutna razmišljanja in izkušnje v evropskih mestih
• Mestni ekosistemi, njihova biotska raznovrstnost in funkcije
• Kartiranje in ocena storitev mestnih ekosistemov
• Analiza povpraševanja po NBS in potencialnih upravičencih
• Zasnova NBS, ki je namenjena specifičnim potrebam in izzivom mesta
• priložnosti in omejitve za implementacijo NBS v urbanistično načrtovanje.
Razprava je spodbudila vprašanja, ki se nanašajo na izzive in odnose med procesi načrtovanja, odločanja in izvedbe NBS, predvsem iz vidika izboljšanja kakovosti bivanja:
• Kako vemo, da NBS deluje bolje kot druge tehnične rešitve sive infrastrukture in kako dimenzija časa vpliva na trajnost sive infrastrukture v primerjavi z rešitvami NBS?
• Kakšne so posledice NBS za okolico in ali lahko ima tudi NBS negativne učinke, na primer dvig cen nepremičnin v soseski?
• Kako razmišljati o izzivih mest kot rešitvah NBS?
Praktična vaja
Vaja je potekala na terenskem ogledu centra mesta, kjer smo bili udeleženci razporejeni v delovne skupine, znotraj katerih smo analizirali prostor, na podlagi znanja pridobljenega na predavanjih izobraževanja.
Glavni izziv vaje je bilo izbrati 4 od 21 območij, ki jih urbanistični načrt mesta Trento uvršča med območja namenjene mestni preobrazbi. Območja smo analizirali iz vidika izzivov s katerimi se mesto trenutno sooča. Nato smo na izbranih območjih opredelili cone z stanovanjsko rabo in območja s cono z določenim tipom NBS. Odločitev o razmestitvi con in določitvi tipa NBS je variirala med skupinami, saj je navodilo določalo le enakovredno razmestitev poselitve in NBS znotraj celotne površine štirih območij.
Načrtovanje NBS naj bi predstavljal celovit pristop v prostorskem načrtovanju, zato je naša skupina območjem znotraj katerih smo opredelili primarno stanovanjsko rabo vedno vključila tudi NBS.
Na izobraževalnem tečaju so bile NBS opredeljene tudi v okviru ekosistemskih storitev (ES). Pozitivni učinki, ki jih prinašajo načrtovane NBS so bili predvsem naslovljeni z vidika izboljšanja kvalitete bivanja prebivalcev, in so skladni s cilji načrtovanja–reševanje izzivov mesta.
ES so bile obravnavane kot izmerjene koristi implementiranih NBS v prostoru, v smislu izboljšane in pridobljene provizije ES iz vidika kvalitete bivanja, npr. omilitev negativnih klimatskih razmer in izboljšanje kvalitete zraka.
Pri skupinskem delu smo udeleženci imeli na voljo že izdelane GIS analize dveh tipov:
• Analize razpoložljivih ES, ki so vključevale ocene območij glede na prostorske značilnosti in njihovo sposobnost zagotavljanja določenih koristi z vidika kvalitete bivanja prebivalstva.
• Analize povpraševanja oz. potreb po ES, kjer so bila območja ovrednotena glede na potrebe po izboljšanih okoljskih razmerah in kvaliteti bivanja prebivalstva.
Naša skupina je določila 4 območja, ki smo jih prepoznali kot najbolj problematična z vidika okoljskih izzivov in katera bi istočasno največ prispevala k izboljšanju kvalitete bivanja okoliških prebivalcev. Pri delu smo uporabili sledeče kartirane doprinose in potrebe po NBS mesta Trento:
ES izboljšanje kakovosti zraka oceni posamezna področja glede njihove zmožnosti prispevanja k boljši kakovosti zraka in odstranjevanju trdnih delcev. Analiza vrednoti območja glede na različen tip rastlin (drevesa, trava in grmičevje), njihovo zmožnost čiščenja zraka, ter bližino vira onesnaženja (ceste). Območja povpraševanja po ES so bila opredeljena predvsem kot poselitvena območja v bližini prometnih cest, smiselno pa bi bilo opredeliti tudi območja z visoko vrednostjo onesnaženih delcev, ki jih ljudje uporabljajo za rekreacijo in druženje (npr. javni prostori, pogosto uporabljene poti).
ES Habitat se nanaša na bogastvo območij z rastlinskimi, živalskimi vrstami, ki so pomembne zaradi ekoloških vidikov zagotavljanja biotske raznovrstnosti v mestu. Ekološko modeliranje (Zardo in sod., 2017) je upoštevalo potencialna bogastvo biotske raznovrstnosti, biotska žarišča na območju mesta in ekološko vrednost rečnih ekosistemov.
ES Regulacija klimatskih razmer se nanaša na oceno območij iz vidika zmogljivosti zniževanja temperature v mestu Trento. Vrednotenje je zajemalo delež pokrovnosti območij z krošnjami dreves in oceno evapotranspiracije (razmerje med pokrovnost z krošnjami dreves, pokrovnostjo tal in velikost območja). Območja povpraševanja po ES oz. potreb po izboljšanju mikroklimatskih razmer so bila opredeljena urbana območja, ki so izpostavljena visokim temperaturam in jih naseljujejo občutljivejše skupine prebivalcev (npr. otroci in starostniki).
ES Oskrba s hrano se nanaša na oceno ustreznosti območja glede na trenutno stopnjo proizvodnje hrane in morfološko ustreznost izvajanja kmetijske dejavnosti (naklona, prst in nadmorska višina). Analiza je prikazala tudi območja povpraševanja po ES oskrbe hrane, kjer so bila območja analizirana glede na razdaljo stanovanjskih območji brez zasebnega vrta in razdaljo do skupnostnih vrtov.
ES zmanjševanje hrupa ocenjuje sposobnost vegetacijskih barier za absorpcijo hrupa prometa in možnost zmanjšanja hrupa za stanovanjske stavbe v bližini. Območja povpraševanja po ES so bila opredeljena kot stanovanjska območja v bližini cest in železnic (nad 65 dB), vendar bi bilo smiselno vključiti tudi druga območja kot npr. območja bolnišnic, izobraževanja in rekreacije.
ES Rekreacija opredeljuje območija glede na možnosti izvajanja rekreacije. Ovrednotenje potencialnih območjij je izhajalo iz strukturnih lastnosti območja in možnosti opredelitve območja kot NBS. Upoštevana je bila tudi stopnja dostopnosti in infrastrukturna urejenost (npr. urejene kolesarske steze in možnost parkiranja). Območja povpraševanja po ES so bila opredeljena kot stanovanjska območja, ocena pa je variirala glede na razdaljo 300-ih metrov (5min hoje) do kakovostne rekreacijske površine.
ES Zmanjševanje odtekanja meteorne vode ovrednoti območja zglede na zmožnost infiltracije in zadrževanja meteorne vode, s čimer se zmanjša količina odtoka, ki vstopa v kanalizacijski sitem.
Ocenjevanje območij z indikatorji kakovosti življenja, ki bi se navezovali na socialno dimenzijo doprinosv NBS (npr. socialna kohezija, zadovoljevanje različnih potreb različnih tipov uporabnikov) pri omenjenih analizah niso bili zajeti, vendar so seveda pomemben vidik v procesu načrtovanja NBS.
Primer analize ES Regulacija klimatskih razmer, kjer je kartirana provizija NBS doprinosov v iz vidika hladitvene zmožnosti območij:
Prednost metode se kaže v razumevanju NBS kot vrsta rešitev z različnimi prostorskimi komponentami in različnimi vplivi na okolje in kvaliteto bivanja prebivalcev. Sedanje prakse prostorskega načrtovanja pogosto obravnavajo zelenje v mestu samo s strukturnega vidika ali glede specifičnih funkcij (npr. rekreacija), medtem ko koncept NBS obravnava naravo predvsem iz njenih procesov, kar lahko zagotovlja prijetne mikroklimatske razmere v mestu.
Nadaljnja razprava in dileme
Čeprav sta NBS in ekosistemskie storitve (ES) razmeroma nova koncepta in je večina raziskav še daleč od implementacije znanja v prostor, Geneletti (2011) priznava potencial vrednotenja ES iz vidika izboljšanja kakovosti procesov načrtovanja in odločanja.
Cortinovis in Geneletti (2018) zgoraj opisano metodo vrednotenja območij nadgradita, zato se zdi pomembno prikazati njeno uporabnost v kontekstu urbanističnega načrtovanja:
Čeprav se ES na področju raziskovanja in političnih dejavnosti pogosto med seboj ne povezujejo, znanje o ES lahko vstopa v postopek odločanja po več poteh, od ozaveščanja deležnikov do oblikovanja določenih odločitev (Posner in sod., 2016, Geneletti idr.). Med potmi, ki jih je opisali Posner et al. (2016) sledeči primer prikazuje, kako uporabiti znanje ES za ustvarjanje določenih ukrepov in doseganje rezultatov. Primer prikazuje oceno hladilnega učinka mestne zelene infrastrukture v mestu Trento in možnosti rekreacije za njene prebivalce. Analizirani podatki so bili uporabljeni kot izhodišče za določitev potencialnih koristi, ki jih prinaša regeneracija degradiranega območja (Geneletti idr., 2019).
Primer prikazuje primerjavo med obstoječimi značilnostmi območja in scenarijem načrtovanja novega mestnega parka. Novi prostorski predlog prikazuje polmer 300-ih metrov, ki bi prebivalcem omogočil ustrezno razdaljo do rekreacijskega območja z NBS zasnovo in z izboljšanimi mikroklimatskimi pogoji.
Udeležbo na dvodnevnem tečaju Na naravi temelječe rešitve v urbanističnem načrtovanju, je bila podprta s projektom Connecting nature, ki ga financira program Obzorje 2020 v sporazumu o dodelitvi sredstev Evropske unije št. 730222.
Literatura:
Cohen-Shacham, E., Janzen, C., Maginnis S., Walters, G. (2016): Nature-based Solutions to address global societal challenges. Gland, IUCN
Cortinovis, C. Geneletti, D. (2018): Mapping and assessing ecosystem services to support urban planning: a case study on brownfield regeneration. One Ecosyst (sneto 1.3.2020) https://oneecosystem.pensoft.net/articles.php?id=25477
Geneletti, D. (2011): Reasons and options for integrating ecosystem services in strategic environmental assessment of spatial planning, Ecosystem and people, 7(3).
Geneletti, D., Cortinovis, C., Zardo, L., Esmail, B. A. (2019): Planning for Ecosystem Services in Cities. In: Applying Ecosystem Services to Support Planning Decisions: A Case Study, pages: 43–56. Springer International Publishing.
Training Course Nature based solutions in Urban planning: case study material (2020): Trento, ReNature, University of Trento.
Posner, S., McKenzie, E., Ricketts, T.H. (2016): Policy impacts of ecosystem services knowledge. Proceedings of the National Academy of Sciences, 113 (7).
Zardo, L., Geneletti, D., Pérez-Soba, M., van Eupen, M. (2017) Estimating the cooling capacity of green infrastructures to support urban planning. Ecosystem Services 26: 225‑235. https://doi.org/10.1016/j.ecoser.2017.06.016
Avtor besedila: Živa Ravnikar